prísten |
1. ki ima bistvene lastnosti, značilnosti glede na izvor, sestavine:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pristének |
knjiž. večja vdolbina v steni sobe, navadno z ležiščem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pristénje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
pristénski |
ki je, se nahaja pri steni:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hiperpristen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
nèprísten |
ki ni pristen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pólprísten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
|
práprísten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
|
preprísten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
|
psévdoprísten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
|
apokrífen |
navadno v zvezi s spis, knjiga nepristen, ponarejen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
avténtičen |
1. ki izvira od avtorja; pristen, izviren:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
genuín |
knjiž., redko pristen, pravi, naraven:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pá... |
nanašajoč se na nepravi, nepristen:; predpona v sestavljenkah, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|