besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: prijetne   zadetki: 70



prijétnež  -a; m, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
adiktiran  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Če se zdi vse skupaj komu vrhunski dokaz dementirane in v svojem lastnem inertnem gnoju trohneče moderne družbe ter hkrati višek zlorabe osebnega časa, ki bi se ga dalo tako zlahka prijetneje ali vsaj učinkoviteje porabiti za kaj drugega, se bo moral s tem pač sprijazniti, saj dobivajo producenti čedalje več klicev in e-mailov, prek katerih jim ljudje zelo različnih starosti in družbenih razredov sporočajo, da so postali na vsakodnevno svinjoramo dobesedno adiktirani.
alterplac  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: V nasprotju s Posavci, ki so sredi snobovskega Emporiuma posneli polhit Fasion, se skupina Planet Groove pali na prijetnejše okolje, na ljubljanski alterplac Druga pomoč.
bojázen  tesnobno duševno stanje zaradi pričakovanja česa hudega, neprijetnega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
celzij  m, vir: I; povezave: najdi.si wiki Primer: Telo in duh sta zdrava, če je v prostoru dobra klima. In najprijetnejša klima za delo je pri človeku med 18° in 24° Celzija.
cigaret  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Zanima ga, kaj je pri kajenju tako prijetnega, da odrasli tako pogosto posegajo po cigaretih.
damasonski  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: damasonski kosmač-ledrovka: Plodovi so srednje debeli, nekoliko sploščeni. Kožica je rumenkasto zelena prekrita s hrapavo rjavkasto prevleko. Meso je sočno, prijetnega sladko kislega okusa. Zori okoli 1. oktobra.
dezodorácija  odstranitev neprijetnega vonja s kemičnimi sredstvi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dezodoránt  sredstvo za odstranjevanje neprijetnega vonja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dišavína  zastar. kozmetično sredstvo prijetnega vonja; dišava:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
evfemízem  lingv. beseda, pomen ali zveza, s katero se izognemo neprijetnemu, včasih tudi neprimernemu izrazu; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
grênek  1. ki je neprijetnega okusa kot pelin,; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
grozíti  1. obljubljati, napovedovati komu kaj neprijetnega, hudega:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
grôžnja  obljuba, napoved komu česa neprijetnega, hudega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izmázati  pog., ekspr. spraviti koga iz neprijetnega, zapletenega položaja:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
krívda  1. vzrok za kaj slabega, neprijetnega, nezaželenega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
krívka  ženska, ki je povzročila kaj slabega, neprijetnega, nezaželenega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nadrájsati  pog., ekspr. postati deležen česa neprijetnega, neugodnega:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nadŕsati  pog., ekspr. postati deležen česa neprijetnega, neugodnega:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
naplétati  ekspr. 1. naskrivaj pripravljati, delati komu navadno kaj neprijetnega:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
naprídigati  ekspr. reči, povedati veliko, navadno neprijetnega:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nasánkati  pog., ekspr. 1. postati deležen česa neprijetnega, neugodnega:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nastrádati  pog., ekspr. postati deležen česa neprijetnega, neugodnega:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nasvèt  1. kar pojasnjuje ali svetuje, kako naj kdo, zlasti v neprijetnem, neugodnem položaju, ravna, dela:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèprijétnost  lastnost, značilnost neprijetnega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
neváren  1. ki lahko povzroči nesrečo, škodo ali kaj slabega, neprijetnega sploh:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nevárnost  1. možnost nesreče, škode ali česa slabega, neprijetnega sploh:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
obvarováti  1. narediti, da kdo ni deležen česa neprijetnega, nezaželenega:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
pazljív  1. ki dela, si prizadeva, da se ne zgodi kaj neprijetnega, nezaželenega:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
plántati  1. nižje pog. biti deležen česa neprijetnega, neugodnega:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
posvaríti  1. opozoriti koga, da lahko nastopi zanj kaj neprijetnega, neugodnega:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
potrpéti  1. brez izražanja nejevolje prenesti kaj neprijetnega, neugodnega:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
potrpežljív  ki prenaša kaj neprijetnega, neugodnega brez izražanja nejevolje:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
potrpljênje  pripravljenost prenašati kaj neprijetnega, neugodnega brez izražanja nejevolje:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prestájati  1. biti deležen česa neprijetnega, slabega:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prestáti  1. biti kdaj deležen česa neprijetnega, slabega:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pretíti  1. obljubljati, napovedovati komu kaj neprijetnega, hudega:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prétnja  obljuba, napoved komu česa neprijetnega, hudega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pretrpéti  1. biti kdaj deležen česa neprijetnega, slabega:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prevíden  1. ki dela, si prizadeva, da se ne zgodi kaj neprijetnega, nezaželenega:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prijétnost  lastnost, značilnost prijetnega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razposajèn  ki zaradi velike sproščenosti {rad} naredi, povzroči kaj neprijetnega, neprimernega, navadno za šalo:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
skŕb  1. občutek nemira, tesnobe zaradi neprijetnega, težkega položaja ali strahu pred njim:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
skrbéti  1. brezoseb. čutiti nemir, tesnobo zaradi neprijetnega, težkega položaja ali strahu pred njim:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sládek  1. ki je prijetnega okusa kot sladkor, med; prid., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
slutíti  1. na osnovi nedoločnih razlogov imeti občutek, misliti, da je, obstaja, se bo zgodilo zlasti kaj neprijetnega:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
slútnja  1. navadno s prilastkom nedoločen občutek, nedoločna misel, da je, obstaja, se bo zgodilo zlasti kaj neprijetnega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sprijázniti se  1. prenehati imeti odklonilen odnos do česa neprijetnega, neugodnega zaradi prepričanja, da se stvar ne da spremeniti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sprijaznjeváti se  prenehavati imeti odklonilen odnos do česa neprijetnega, neugodnega zaradi prepričanja, da se stvar ne da spremeniti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svarílo  kar koga opozarja, opozori na to, da lahko nastopi zanj kaj neprijetnega, neugodnega:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svaríti  opozarjati koga, da lahko nastopi zanj kaj neprijetnega, neugodnega:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svèt  1. kar pojasnjuje ali svetuje, kako naj kdo, zlasti v neprijetnem, neugodnem položaju, ravna, dela:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
svetováti  1. izražati svoje mnenje o tem, kako naj kdo, zlasti v neprijetnem, neugodnem položaju, ravna, dela:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
šušljáti  1. nav. 3. os., ekspr. skrivaj govoriti, pripovedovati, zlasti kaj neprijetnega:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
toploprijeten  prid., vir: N; povezave: nova beseda
tréba  v povedni rabi 1. z nedoločnikom izraža, da opustitev dejanja povzroči nezaželene, neprijetne posledice:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tréti  ekspr. povzročati, da je kdo v zelo neprijetnem položaju:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
váren  1. navadno v povedni rabi ki je v takem stanju, položaju, da mu ne grozi nevarnost, kaj neprijetnega:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vesêlje  1. stanje prijetne vznemirjenosti, ki se izraža v smehu, petju, živahnosti:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadájati  delati, povzročati kaj, navadno neprijetnega, slabega:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadáti  1. narediti, povzročiti kaj, navadno neprijetnega, slabega:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zagrozíti  obljubiti, napovedati komu kaj neprijetnega, hudega:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zapretíti  obljubiti, napovedati komu kaj neprijetnega, hudega:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaskrbéti  brezoseb. začutiti nemir, tesnobo zaradi neprijetnega, težkega položaja ali strahu pred njim:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaslómba  kar koga v nezaželenem, neprijetnem položaju varuje, ščiti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaslutíti  1. na osnovi nedoločnih razlogov dobiti občutek, spoznati, da je, obstaja, se bo zgodilo zlasti kaj neprijetnega:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaščítiti  1. s čim, danim na določeno mesto, narediti, da kaj ne bi bilo deležno česa neprijetnega, nezaželenega:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zašušljáti  ekspr. 1. nav. 3. os. skrivaj reči, povedati, zlasti kaj neprijetnega:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
žáltav  1. ki je zaradi razkrajanja maščobe ob stiku z zrakom neprijetnega vonja, pekočega in grenkega okusa:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
žárek  ki je zaradi razkrajanja maščobe ob stiku z zrakom neprijetnega vonja, pekočega in grenkega okusa:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA