|
prijéten |
1. ki vzbuja občutek ugodja:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prijéti |
1. narediti, da je kaj tesno obdano s prsti, dlanjo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prijétje |
glagolnik od prijeti 2:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prijétkan |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
prijétnica |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
prijetnobolesten |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
prijetnodišeč |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
prijétnogrozničàv |
-áva -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
prijetnorejen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
prijétnost |
lastnost, značilnost prijetnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prijétnosten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
prijetnosveže |
prisl., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
prijétnovabljív |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
prijétnozóprn |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
bogosprijéti |
-sprímem; dov., vir: B; povezave:
|
|
doprijéti |
-prímem; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
mladoprijeten |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
nèoprijét |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
nèprijét |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
nèprijéten |
1. ki ni prijeten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèprijétnež |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
nèprijétnost |
lastnost, značilnost neprijetnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
neprijetnosten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
nèsprijét |
ki ni sprijet:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opojnoprijetno |
prisl., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
oprijéti |
položiti roke, prste okrog česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pooprijéti |
-prímem; dov., vir: B; povezave:
|
|
poprijéten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
poprijéti |
1. napraviti enega od gibov pri izmeničnem prijemanju zaradi premikanja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
preneprijéten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
preprijet |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
preprijéten |
ekspr. zelo prijeten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
preprijéti |
prijeti; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priprijéti |
-prímem; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
spodbudnoprijeten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
spoprijéten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
spoprijéti se |
1. nav. ekspr. spopasti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spoprijetje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
sprijéti |
zastar. sprejeti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sprijéti se |
1. zaradi lepljivosti pritrditi se drug k drugemu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sprijétje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
sprijétost |
lastnost, značilnost sprijetega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
superprijeten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
toploprijeten |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
veleprijeten |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
vprijéti |
vprímem; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
vzprijéti |
vzprímem; dov., vir: B; povezave:
|
|
zbogosprijéti |
-sprímem; dov., vir: B; povezave:
|
|
adherénten |
med. sprijet, zlepljen, zraščen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
adiktiran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če se zdi vse skupaj komu vrhunski dokaz dementirane in v svojem lastnem inertnem gnoju trohneče moderne družbe ter hkrati višek zlorabe osebnega časa, ki bi se ga dalo tako zlahka prijetneje ali vsaj učinkoviteje porabiti za kaj drugega, se bo moral s tem pač sprijazniti, saj dobivajo producenti čedalje več klicev in e-mailov, prek katerih jim ljudje zelo različnih starosti in družbenih razredov sporočajo, da so postali na vsakodnevno svinjoramo dobesedno adiktirani.
|
|
aglutinírati |
med. sprijeti, zlepiti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
agropopovski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V septembrski oddaji preseneča skromno besedišče dveh govorečih mož, nasprotno pa sta me mogočni gospodični prijetno presenetili in razveselili, zlasti Šerbi, ki je s svojo znano Agropopovsko koreografijo vedno hudo, hudo na robu.
|
|
akatizija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Akatizijo razvije 15 % bolnikov po 1-2 tednih (ali kasneje, po 1-2 mesecih) prejemanja oziroma povišanja odmerka antipsihotika. Je neprijeten stranski učinek. Bolnik je stalno v gibanju, se prestopa ali preseda, lahko pa ima le nenehen občutek siljenja h gibanju (subjektivna akatizija).
|
|
alfist |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Še se spomnite grgranja v nizkih obratih ter božansko rezkega zvoka v visokih obratih vrstnih štirivaljnih alfinih motorjev (vedno dve odmični gredi v glavi!!!) polnjenih z uplinjači in zamolklo brbljajočih bokserjev, ki so v visokih obratih polnili ušesa z samo njim značilnim ostrim, vsakemu alfistu v srce segajočim, trompetanjem, pomešanim s prijetnimi mehanskimi zvoki.
|
|
alterplac |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V nasprotju s Posavci, ki so sredi snobovskega Emporiuma posneli polhit Fasion, se skupina Planet Groove pali na prijetnejše okolje, na ljubljanski alterplac Druga pomoč.
|
|
angelogija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če niste seznanjeni z animejsko angelogijo: haloji se pečejo v ponvah, krila pa so tako prijeten dogodek kot modrostni zobje.
|
|
antidekubičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zgornja stran je iz 100 % volne MERINO, iglično tkane v volneno podlago, zaradi gostote 900 gr/m2 je antidekubični pripomoček (proti preležaninam) in omogoča vedno suho in prijetno podlago.
|
|
aretíranec |
kdor je aretiran, prijet:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
aretírati |
1. prijeti koga in mu odvzeti prostost:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
aróma |
zastar. prijeten, plemenit vonj; aroma; m neskl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
aróma |
prijeten, plemenit vonj:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
aromát |
snov, ki daje prijeten, plemenit vonj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
aromátičen |
ki ima prijeten, plemenit vonj:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
aromatizírati |
dodati čemu prijeten, plemenit vonj:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
avríkelj |
bot. prijetno dišeča, trobentici podobna gorska rastlina z rumenimi cveti, Primula auricula; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
avtobusek |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zabava se je začela že na avtobusku, ko smo se prijetno greli ob prijatlu JB-ju, za kar je bla kriva predvsem Barbara.
|
|
avtoglorificirati |
nedov. in dov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kot je pač v navadi pri drugih (navadno večjih in zategadelj na svetovni borzi tudi pomembnejših) narodih, ki nekaj dajo nase, in prej vneto gojijo in častijo kot pobalinsko (ali ignorantsko) sramotijo ali ikonoklastično sesuvajo svoje (literarne) svetinje in vsakršne lare in domače veličine, saj ne zamudijo ene same priložnosti, da jih ne bi kovali - malone zborovsko - v nebo in s tem tudi sebe - kako prijetno občutje! - avtoglorificirali.
|
|
avtoštoparski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Film Be je klasično animirana zgodba o slovenski ovci, ki po neprijetni avtoštoparski izkušnji, zamenjavi nahrbtnika in številnih bližnjih srečanjih v hotelu Eden najde in nadaljuje svojo pot.
|
|
balzámičen |
ki prijetno, blago diši:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bazílika |
bot. prijetno dišeča vrtna ali lončna rastlina, Ocymum basilicum:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
bažíljka |
bot. prijetno dišeča vrtna ali lončna rastlina, Ocymum basilicum:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
begún |
star. kdor {z}beži pred nevarnostjo ali neprijetnostjo; begunec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
begúnec |
kdor {z}beži pred nevarnostjo ali neprijetnostjo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
begunkica |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Razgovor med starši in med učenci, med učenci in starši, med učiteljem in staršem, (tu sem mimogrede izvedela, da je mojega učenca zapustila mamica in pa tudi to, da je od moje begunkice oče ostal brez dela), pa prijetna glasba, pa nasmejani obrazi.
|
|
bíga |
pecivo iz bele moke, sestavljeno iz manjših, med seboj sprijetih kosov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bimanualen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Saj tudi pri ginekologu ta bimanualna palpacija, ko ginekolog pretipa maternico in poskuša zatipati tudi adnekse, ni ravno neboleča in je precej neprijetna.
|
|
blagodúh |
bot. prijetno dišeč okrasni grm; dišeči les; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
blagodúh |
zastar. ki blago, prijetno diši:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
blagoglásen |
ki se blago, prijetno glasi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
blagovést |
knjiž. prijetna vest, veselo sporočilo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
blagozvóčen |
knjiž. ki ima blag, prijeten zvok:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bojázen |
tesnobno duševno stanje zaradi pričakovanja česa hudega, neprijetnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bóljka |
bot., v zvezi dišeča boljka trava, ki posušena prijetno diši, Anthoxanthum odoratum; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bosíljek |
nar. prijetno dišeča vrtna ali lončna rastlina; bazilika:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
burinček |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Počasi se je začelo daniti in proti Splitskim vratom naju je spremljal prijetno razvnet burinček.
|
|
capri |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
vrsta avtomobila Ford: Ali obnavljaš solex in weber vplinjače le za caprije? Ali tudi za kak drugi avto?
|
|
celzij |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
wiki
Primer:
Telo in duh sta zdrava, če je v prostoru dobra klima. In najprijetnejša klima za delo je pri človeku med 18° in 24° Celzija.
|
|
cenestetičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Prisotne pa so lahko tudi: slušne halucinacije, halucinacije vonja (občutki neprijetnih vonjav, smradu, fekalij, strupenih plinov), hudo popačeni občutki o spremembah notranjih organov (cenestetične halucinacije) ...
|
|
cigaret |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zanima ga, kaj je pri kajenju tako prijetnega, da odrasli tako pogosto posegajo po cigaretih.
|
|
cirkovški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
se nanaša na Cirkovce: Okoli nove cirkovške dvorane bo pisana druščina predstavljala motoristične dejavnosti in se prijetno družila.
|
|
číten |
redko ki se prijetno bere:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čvekalstvo |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tisto, kar ob torkovih večerih, tja do tretje jutranje ure, dogaja tamkaj poležanemu poslušalstvu, čvekalstvu in tudi plesalstvu, je, sodeč po prijetno obljudeni kamri in zaenkrat ničnim honorarjem, zelo manjkalo izkušenejšim konzumentom in tudi gibalcem tehna, recimo v teh krajih uveljavljenemu Umekovemu podmladku, Bizzyju, Dojajatu in Plotzu, pank- in elektroveteranu Iztoku Turku in pogonu Random Logic, ki ima studio nadstropje više: namreč, priložnost, da si po burno preklofanem in premezganem koncu tedna odpočiješ kosti, svobodno vdihneš dobrodejne izparine in odvrtiš lagodnejšo muziko, ne da bi ti dihali za ovratnik deri! manijaki in maškare.
|
|
damasonski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
damasonski kosmač-ledrovka: Plodovi so srednje debeli, nekoliko sploščeni. Kožica je rumenkasto zelena prekrita s hrapavo rjavkasto prevleko. Meso je sočno, prijetnega sladko kislega okusa. Zori okoli 1. oktobra.
|
|
dehtéti |
1. knjiž. oddajati, dajati prijeten vonj; dišati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
delikáten |
s širokim pomenskim obsegom 1. neprijeten, težaven, kočljiv:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dezodorácija |
odstranitev neprijetnega vonja s kemičnimi sredstvi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dezodoránt |
sredstvo za odstranjevanje neprijetnega vonja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dezodorírati |
odstraniti neprijeten vonj s kemičnimi sredstvi:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dietilitoluamid |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vendar pa so imeli uporabniki mnogo pripomb (da pusti na koži neprijeten in suh občutek, da ima neprijeten vonj, da je agresiven do plastičnih in lakiranih predmetov in drugo), zato se je podjetje Bayer odločilo, da začne z raziskavami za razvoj nove učinkovine, ki ne bo imela takih pomanjkljivosti kot dietilitoluamid, vendar bo najmanj tako učinkovita.
|
|
dišáti |
1. oddajati, dajati prijeten vonj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
