pridévniški |
nanašajoč se na pridevnik:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izpridévniški |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
ádjektiven |
lingv. pridevniški:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
antecedent |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če je razdalja med zaimenskim naslednikom (postcedentom) in samostalniškim, pridevniškim ali prislovnim prednikom (antecedentom) majhna, kot je v našem primeru, ni težav pri pomnjenju in razumevanju.
|
deléžnik |
1. lingv. glagolska oblika v pridevniški ali prislovni funkciji:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
particíp |
lingv. glagolska oblika v pridevniški ali prislovni funkciji; deležnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tá |
I. v pridevniški rabi 1. izraža, da je oseba ali stvar, na katero se usmerja pozornost koga; zaim., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tále |
ekspr. I. v pridevniški rabi ta:; zaim., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tísti |
I. v pridevniški rabi 1. izraža, da je oseba ali stvar, na katero se usmerja pozornost koga, od govorečega; zaim., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vès |
I. v pridevniški rabi 1. ed. ki zajema polno količino, mero česa omejenega:; zaim., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vsák |
I. v pridevniški rabi 1. izraža, da v določeni vrsti bitij, stvari ali pojavov ni bitja, stvari ali pojava, za katerega kaj ne velja:; zaim., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|