|
premík |
glagolnik od premakniti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
premíka |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
premikáč |
delavec, ki razstavlja vlake iz ene smeri in jih sestavlja v vlake za druge smeri:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
premikálce |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
premikálen |
1. nanašajoč se na premikanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
premikalíšče |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
premikálka |
žel. premikalna lokomotiva:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
premikálnica |
uganka, pri kateri nastane s premaknitvijo besed nova beseda, nove besede; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
premikálnik |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
premikálo |
priprava za premikanje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
premíkanje |
glagolnik od premikati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
premikástiti |
ekspr. natepsti, pretepsti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
premíkati |
1. delati, da pride kaj na drugo mesto, v drug položaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
premikàv |
-áva -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
premikávati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
premikáven |
-vna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
premiketáti |
-ám in -éčem; nedov., vir: B; povezave:
|
|
premikljáj |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
premikoválec |
-lca; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
premikováti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
premíks |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
megapremik |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
míkropremík |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
nàdpremikáč |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
nèpremík |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
nepremikanje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
sámopremíkanje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
aberácija |
1. astr. navidezni premik zvezde zaradi gibanja opazovalca:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
acidobazen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če je to samo zjutraj ali po daljšem sedenju, je to popolnoma normalno, če pa tako dihanje vzdržujemo nekaj ur, pride do acidobaznega premika (kot temu strokovno rečemo) - enostavno povedano se zaradi izgubljanja ogljikovega dioksida iz telesa skozi ledvice izloči tudi več bikarbonatnega iona in v krvi se razvije kompenzirana respiratorna alkaloza.
|
|
acriflavin |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Akriflavin (acriflavin; Acriflavin) je akridinsko barvilo, ki povzroča premik bralnega okvirja.
|
|
adsorbiran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pri premikanju delca v suspenziji, se okoli njega ustvari električna dvojna plast, sestavljena iz stabilne monomolekularne plasti adsorbiranih ionov in mejna plast, ki meji na notranjost raztopine.
|
|
akriflavin |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Akriflavin (acriflavin; Acriflavin) je akridinsko barvilo, ki povzroča premik bralnega okvirja.
|
|
algenija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Storjen je bil zgodovinski premik od alkemije do algenije, o čemer piše Jeremy Rifkin, avtor številnih svetovnih uspešnic.
|
|
ambiseks |
prid. neskl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
S svojo izdelanostjo so bili performerji premikajoči se objekti, ki na trgu brezplačno promovirajo uniseks in ambiseks blagovne znamke.
|
|
analgezijski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Premikanje, pritiskanje in gnetenje posameznih tkivnih struktur na hrbtenici in ob njej verjetno povzroči nastanek sprostitvenih in analgezijskih procesov.
|
|
anizijski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Z živim srebrom in živosrebrnim sulfidom obogatene hidrotermalne raztopine, ki so sledile tektonskim premikom in razpokam, so s tako imenovanim epigenetskim orudenjem najprej prepojile karbonske, permske, skitske, anizijske in starejše ladinijske plasti.
|
|
bledorumenkast |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če ga opazujemo s prostimi očmi, ga vidimo le kot bledorumenkasto počasno premikajočo se zvezdo.
|
|
blokóvnica |
žel. manjša stavba z napravo za premikanje, uravnavanje signalov, ki odpirajo ali zapirajo vlaku pot; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bóžati |
1. ljubkujoče premikati roko po čem:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bóžkati |
otr. ljubkujoče premikati roko po čem; božati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bŕdo |
tekst. priprava na statvah za premikanje osnovnih niti navzgor in navzdol; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
brezsledje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V prihodu je pohod, premik preko prvotne domene zalezovanja. Zasledil sem brezsledje, zasledil sem se.
|
|
brzéti |
hitro, lahkotno se premikati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
búrkle |
orodje za premikanje loncev v kmečki peči:; ž mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cepetávček |
igrača v obliki lutke, ki premika roke in noge, če se poteza za vrvico:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cepín |
gozdarsko orodje za premikanje hlodov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
cikcákati |
redko premikati se v cikcakih:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
copolòp |
ekspr., redko kar se nerodno premika:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
črnopóljen |
šah., v zvezi črnopoljni lovec lovec, ki se premika po črnih poljih:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
deavtomatizirati |
dov. in nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Poleg tega se v trizložnih merilih (daktilu, amfibrahu in anapestu) zaradi večje mediktne razdalje naglasi bistveno redkeje izpuščajo, tako da se ritmika deavtomatizira večinoma s premikanjem besednih mej.
|
|
depedagogizacija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V slovenskem prostoru se je začel proces depedagogizacije književnosti na prelomu iz osemdesetih v devetdeseta leta --- zato se omenjeni premik na obrobje še ni utegnil uresničiti.
|
|
desnovezljiv |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Specializirani glagoli premikanja se vezljivostno delijo na a) desno nevezljive procesne glagole (poudarjen je potek premikanja) in na desnovezljive b) ciljno usmerjene glagole (poudarjen je cilj/namen) in c) dogodkovne glagole (poudarjena je vsebina dogodka s prevladujočimi glagolskimi sestavljenkami).
|
|
dikalcijev |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
SUROVINSKA SESTAVA: koruza, žita in dovoljeni mlevski proizvodi, beljakovine rastlinskega izvora, rastlinsko olje, dikalcijev fosfat, apnenec, sol, melasa, premiks.
|
|
dinamično |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
1. kader: zdi se mi da bi zadeva lahko delovala bolj dinamično. To bi pomoje najlažje dosegel s premikom kamere.
|
|
displazičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pri večjih naporih (daljši sprehod) opazimo opletajoče premikanje zadnjega dela telesa in/ali kameljo hojo. Drugi znaki: ... displazičen pes se težje vzpenja na zadnji nogi.
|
|
dohitéti |
1. s hitrejšim premikanjem priti do koga, ki gre spredaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dohitévati |
s hitrejšim premikanjem prihajati do koga, ki gre spredaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doíti |
1. raba peša s hitrejšim premikanjem priti do koga, ki gre spredaj; dohiteti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drčáti |
1. hitro se premikati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drénjati se |
pog. stati ali s težavo se premikati v množici ljudi; gnesti se, prerivati se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕgniti |
1. premikati kaj sem in tja po površini in pri tem močno pritiskati nanjo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕsati |
1. premikati {se} po čem z dotikanjem:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕsen |
1. ki zaradi gladkosti, spolzkosti povzroča pri premikanju nevarnost padca:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drséti |
1. premikati se z močnim, tesnim dotikanjem, navadno po gladki podlagi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugàm |
izraža drug kraj pri premikanju v kako smer:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drvéti |
zelo hitro se premikati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvígati |
1. premikati z nižjega mesta, položaja na višjega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvoskok |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dotični je povečini namenjen premikanju in ploščadarskim veščinam, saj morete takrat izvajati dvoskok, hitreje teči, se plaziti po vrveh in sovrage butati s kosmatimi okončinami.
|
|
ekstremitéta |
nav. mn., anat. del telesa, ki se uporablja za premikanje ali prijemanje; končina, okončina:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
francóz |
priprava za odvijanje ali privijanje z vzporedno se premikajočimi čeljustmi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fŕcati |
1. s hitrim sprožanjem upognjenega prsta premikati, suvati kaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gíb |
premik {dela} telesa iz enega položaja v drugega:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gíbati |
1. raba peša delati gibe, premikati se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gíbčen |
1. ki se z lahkoto giblje, premika:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gíbek |
knjiž. 1. ki se z lahkoto giblje, premika; gibčen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gnáti |
1. delati, povzročati, da se kaj giblje, premika:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gomazéti |
nav. 3. os. 1. živahno premikati se v večjem številu in ne v isti smeri:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gonílen |
1. ki dela, povzroča, da se kaj giblje, premika:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
goníti |
1. delati, povzročati, da se kaj giblje, premika:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
grêbsti |
1. premikati prste, kremplje v čem sipkem:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gúgati |
premikati iz mirujočega položaja na eno in drugo stran ali navzgor in navzdol:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gugljáj |
premik iz mirujočega položaja na eno in drugo stran ali navzgor in navzdol:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gúliti |
1. obrabljati, načenjati površino s premikanjem sem in tja po njej:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hitéti |
1. hitro se premikati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hòd |
1. premikanje s korakanjem; hoja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
hodíti |
1. premikati se s korakanjem:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hója |
1. premikanje s korakanjem:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
hórùk |
pri skupnem dvigu, premiku česa težkega izraža spodbudo:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hròm |
ki se ne more premikati, zlasti ne hoditi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hùšk |
izraža nagel premik, prelet:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
húškati |
1. šumeč hitro, sunkovito se premikati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ísker |
1. ki se živahno, lahkotno premika:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
íti |
1. premikati se s korakanjem zlasti v določeno smer:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
iz |
z rodilnikom 1. za izražanje premikanja iz notranjosti predmeta ali prostora navzven:; predl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izbríti |
obriti s premikanjem rezila proti smeri rasti, lege dlak:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izpljúskati |
s hitrim premikanjem posode spraviti tekočino iz nje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izpljúsniti |
s hitrim premikom posode spraviti tekočino iz nje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
iztóčnica |
1. gled. beseda, del stavka, situacijski premik, na katerega navezuje igralec svojo igro:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
jádrnica |
čoln ali ladja, ki se premika s pomočjo jader:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
jáhati |
1. premikati se s pomočjo živali, na kateri se sedi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
