|
bezjáški |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Izkazalo se je, da je med obravnavanimi sopomenkami največ takih, ki v Registru niso omenjene (očitno so veljale za splošno znane), med besedami iz Registra pa prevladujejo besede iz kranjskega, tj. prvega stolpca, ki predstavljajo iztočnice v tem mednarečnem in dvojezičnem slovarju, v veliki meri so izpričane besede iz slovenskega oz. bezjaškega (=panonskega oz. kajkavskega) in koroškega stolpca, iz hrvaškega pa precej manj.
|
bibliometrika |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Letošnje poletje je bilo za precejšen del globalne raziskovalne skupnosti, zlasti še tiste, ki se ukvarja s širšim vidikom informatizacije znanosti (dokumentalisti, knjižničarji, založniki, bibliometriki ...) zelo živahno.
|
|
bimanualen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Saj tudi pri ginekologu ta bimanualna palpacija, ko ginekolog pretipa maternico in poskuša zatipati tudi adnekse, ni ravno neboleča in je precej neprijetna.
|
|
bioemocija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V bistvu je UTO sestavljena iz dveh delov- fakultete za To (kjer so tematike že precej raziskane in uveljavljene; npr. Omejeno nasilje, Neomejeno nasilje, Terorizem in urbana gverila, Anatomija ženskih spolnih organov in njihovo trženje, Psihotropna herbalistika...) in Ono (kjer se prebijajo nova področja znanosti in tudi drugih disciplin vedenja in dozdevanja, npr. bioemocije - koncept razumevanja življenja, ki je diametralno nasproten biologiji in kot tak v popolnosti sloni na dozdevanjih in čustvenih doživljanjih življenja okoli nas).
|
|
bíster |
1. ki ima precejšnjo stopnjo prozornosti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
blagozvočenje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Morda pa je vse skupaj precej globlje blagozvočenje, saj se vendar pesnica že v naslovu sprašuje, da zakaj prav ona?
|
|
broširan |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kdor od grozljive literature pričakuje le niz trivialnih obrazcev, kakršne uporabljajo različni pisci slaboumnih broširanih serij za vznemirjenje živcev, bo pri njem doživel precejšnje presenečenje.
|
|
bŕžčas |
izraža precejšnjo verjetnost; najbrž:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bŕžda |
knjiž. izraža precejšnjo verjetnost; najbrž:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bŕžkone |
izraža precejšnjo verjetnost; najbrž:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cedílen |
ki se rabi za precejanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cedílo |
luknjičasta priprava za precejanje tekočin:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cedíti |
1. pretakati skozi cedilo; precejati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cefalij |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Njihova posebnost je le to, da enkrat nehajo rasti, na vrhu rastline se tvori šopasta tvorba, imenovana cefalij, iz katerega se prebijajo poznopopoldanski rdeči in precej drobni cvetovi ter kasneje plodovi.
|
|
cepetalka |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tehnika stiskanja grozdja se je v tisočletjih precej spremenila- Egipčani, Grki in Rimljani so iz grozdja pridobili sok tako, da so ga stresli v posebne kadi, t.i. cepetalke, ki so imele odtok za iztisnjen sok, tega so dobili s tlačenjem z nogami.
|
|
cikloalken |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Alkeni in cikloalkeni so v primerjavi z alkani in cikloalkani precej bolj reaktivni, saj imajo razmeroma šibko p vez, ob kateri poteka večina reakcij.
|
|
corolla |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Toyota je posodobila še precej svežo corollo, ki je na naš trg zapeljala pred dvema letoma.
|
|
čéden |
1. precej lep:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čédkan |
ekspr. precej lep:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čemerno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ali njihovo vino je moralo biti precej cvičkasto kajti držali so se strašno kislo in čemerno.
|
|
delaminirati |
dov. in nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kompozitno krmilo, ki se je skupaj z ležiščem pričelo delaminirati, je sicer lahko popraviti, precej težje pa je ugotoviti zakaj je do tega prišlo.
|
|
denacionalizacijski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Medtem ko se cerkvi vrača precej sporna lastnina, na primer Triglavski narodni park, preostali denacionalizacijski upravičenci z velikimi mukami dobivajo nazaj, kar jim pripada.
|
|
deroč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Hja 60m bo pa precej premalo za to jamo je pa res da verjetno je že raziskana, kajti na vhodu so vrata ki so odprta po jami pa so ves čas stopinje (kar jih ne spere deroča voda) in na nekem kraju so tudi pomožne lestve (drog v katerega so nabiti žeblji).
|
|
devterokanon |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ko potem preklopim na ASV, mi tam ohrani izbrano samo zadno polovico NZ - zato, ker ima SZ v SSP precej več knjig (devterokanon) kot v ASV.
|
|
diklorizocianurat |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Za določanje amonijevega dušika se uporabljajo precej različne metode, med njimi destilacija in titrimetrija ter spektrofotometrija z natrijevim diklorizocianuratom in natrijevim salicilatom.
|
|
diklorobenzen |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
1,4-diklorobenzen je precej boljše sredstvo proti moljem kot ostala dva izomera (1,2-diklorobenzen in 1,3-diklorobenzen).
|
|
do |
izraža precejšnje približevanje določeni polni meri; skoraj:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobrodelujoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Drugače pa, moja malenkost je kvečjemu fiktivni Bolgar s slovenskim potnim listom, in kar precej let je že minilo odkar sem si kupil enosmerno vozovnico in se preselil iz Dežele v ene duši in srcu bolj dobrodelujoče kraje, tako da, če sem v svoji majhnosti in nepomembnosti resnično lahko razlog, da si si zaželel migracije, lahko mirno vržeš sidro nazaj v vodo.
|
|
dóbršen |
knjiž. precej velik, precejšen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dodelovan |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če se spomnim dogodkov ob spremembi obdavčenja, bi tudi rekel, da je bilo precej reči sproti dodelovanih, namesto da bi bilo vse temeljito stestirano pred uradno uveljavitvijo.
|
|
doizobraževalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Izpitov je namreč precej, obsežni so, dokvalifikacija ni zastonj, zato ne pričakujem pretiranega povpraševanja po tem doizobraževalnem servisu.
|
|
dókaj |
knjiž. precéj:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dókajšen |
knjiž. precej velik, precejšen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dókajšnji |
knjiž. precej velik, precejšnji:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
donkihotovsko |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
se nanaša na Don Kihot: Droga je vedno posledica nečesa in ne vzrok, zato je potrebno vsakega zasvojenca obravnavati posebej in skozi pogovor odkriti vzrok in ga odpraviti, ne pa se bojevati z odvisnostjo samo po nekih točno predpisanih postopkih, ki niso vedno uspešni, to je precej donkihotovsko.
|
|
drobníčast |
ekspr. precej droben:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drsalkar |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Treba je pač nastaviti nekaj napadov, kup kombinacij za igro z več ali manj drsalkarji, obenem pa je moč posameznikom precej natančno določati stil igranja - celo to, v kateri del gola naj merijo.
|
|
družboslovski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE - precej razvejana stran z obilico uporabnih informacij ter pravim družboslovskim forumom, polnim težkih polemik
|
|
dvoklik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
wiki
Primer:
O programskih patentih je bilo na teh straneh že precej govora in tarča gneva je največkrat bil neki monopolist, ki je med drugim patentiral dvoklik z miško.
|
|
féjst |
pog. 1. ki ima pozitivne lastnosti v precejšnji meri:; prid. neskl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
filiála |
enota, organizacijsko ločena od glavnega sedeža delovne organizacije, s precej samostojnim poslovanjem, podružnica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kvalitéten |
1. ki ima zaželeno lastnost, kakovost v precejšnji meri, dober:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
málokàj |
nav. ekspr. izraža precej majhno količino, število nedoločenih, poljubnih stvari, pojavov:; zaim., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
málokàm |
izraža precej majhno število nedoločenih, poljubnih krajev, v katere je dejanje usmerjeno ali jih doseže:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
málokatéri |
izraža precej majhno število oseb ali stvari iz določene vrste:; zaim., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
málokjé |
izraža, da se dejanje dogaja na precej majhnem številu nedoločenih, poljubnih krajev:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
màrsikàj |
izraža precejšnjo količino, število nedoločenih, poljubnih stvari, pojavov:; zaim., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
màrsikàm |
izraža precejšnje število nedoločenih, poljubnih krajev, v katere je dejanje usmerjeno ali jih doseže:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
màrsikatéri |
izraža precejšnje število oseb ali stvari iz določene vrste:; zaim., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
màrsikdàj |
izraža precejšnje število ponovitev v nedoločenem, poljubnem času:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
màrsikdó |
izraža precejšnje število nedoločenih, poljubnih oseb:; zaim., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
màrsikjé |
izraža, da se dejanje dogaja na precejšnjem številu nedoločenih, poljubnih krajev:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nàjbrž |
1. izraža precejšnjo verjetnost:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
naróbečen |
nar. severovzhodno, z nikalnico ki ima določene pozitivne lastnosti v precejšnji meri; napačen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèmájhen |
ekspr. precej velik, precejšen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèzlóžen |
precej strm:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
občúten |
1. ekspr. precej velik, precejšen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
odblísniti |
1. pokazati se na površini česa v precejšnji svetlobni moči:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pàč |
nav. ekspr. 1. izraža zadržanost, precejšnjo verjetnost:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
planôta |
višji, precej raven ali rahlo razgiban svet v hribovju, gorovju:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
plojkokljún |
nav. mn., zool. vodne ptice s plavalno kožico med prsti in ploščatim kljunom, ki je prilagojen za precejanje hrane; plovec; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| |
