|
prežebráti |
-ám; dov., vir: B; povezave:
|
|
préžec |
-žca; m, vir: B; povezave:
|
|
prežéčnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
|
prežégnati |
-am; dov., vir: B; povezave:
|
|
prežéhtati |
-am; dov., vir: B; povezave:
|
|
prežéjati |
-am; dov., vir: B; povezave:
|
|
prežéjen |
-jna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
preželézen |
-zna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
prežêljen |
-jna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
prežemajoč |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
prežemálen |
-lna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
prežemálnik |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
prežémanje |
glagolnik od prežemati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prežémati |
nav. ekspr. 1. biti, obstajati kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prežênek |
nar. tolminsko prerekanje, pričkanje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prežénski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
prežéti |
nav. ekspr. 1. pojaviti se kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prežétost |
nav. ekspr. lastnost, značilnost prežetega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
preževáč |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
prežévati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
|
|
četverovpréžen |
nanašajoč se na četverovprego; štirivprežen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dopréžen |
-žna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
dvóvpréžen |
v katerega se vpregata dve živali:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ênovpréžen |
v katerega se vprega ena žival:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izpréžen |
namenjen za izpreganje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izpréženje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
mnogovpréžen |
-žna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
napréžen |
-žna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
napréženost |
stanje napreženega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nevprežen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
nèzapréžen |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
ne prežeti |
dov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
osmerovpréžen |
-žna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
prenapréženost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
|
prepréžen |
nanašajoč se na preprego:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prepreženost |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
pripréžen |
nanašajoč se na priprego:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pripréženec |
-nca; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
pripréženost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
|
sámovpréžen |
-žna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
sòvpréžen |
ki se vprega skupaj z drugim:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sprežêljen |
-jna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
spreževáti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
|
|
šesterovpréžen |
nanašajoč se na šesterovprego:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
šéstvpréžen |
-žna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
štírivpréžen |
nanašajoč se na štirivprego:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
temnóprežèč |
-éča -e; prid., vir: B; povezave:
|
|
težkovpréžen |
-žna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
tróvpréžen |
-žna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
vèčvpréžen |
-žna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
vpréžen |
nanašajoč se na vprego:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vpréženec |
redko vprežena žival:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vpréženje |
glagolnik od vpreči:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vpréženost |
stanje vpreženega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsèprežemajóč |
-a -e; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zapréžen |
nanašajoč se na zaprego:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
anihilirajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Veliko bolj gre za prezentacijo umetniških strategij, ki so si "vse anihilirajoče signifikante" (lacan) izbrali kot izhodišče za ukvarjanje z različnimi delnimi vidiki z družbo prežetega zaznavanja.
|
|
apartheidski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kmalu za tem se je pojavilo odporniško gibanje Renamo, ki je delno odražalo nezadovoljstvo ruralnega prebivalstva z nekaterimi vladnimi ukrepi o posedovanju posesti zemlje, še bolj pa je Renamo odražal potrebo apartheidske južnoafriške države, da prežene socialistično nevarnost v sosednji državi.
|
|
argumentiranost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Poglobljen teoretični pristop, visoka raven argumentiranosti stališč, ki prežema celotno delo pa zagotavlja njegovo uporabnost v praksi!
|
|
čaitanje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ne samo to, Bog v obliki zavesti (čaitanje) je vseprežemajoč. Zavest je vseprisotna. Toda človek zanika obstoj zavesti, ker je ne vidi s prostim očesom.
|
|
četvér |
štirje konji, vpreženi v vozilo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
četvérnica |
nekdaj veriga, s katero se zapreže prednji par volov pri oranju s četverovprego; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čréven |
-vna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Uglašenost inštrumentov na 430 Hz, kot v času Mozarta in Boccherinija (letos mineva dvesto let od njegove smrti), je pod cerkvene oboke ponesla mehkoben zvok klasično uglašenih glasbil, čembala, violine, viole in violončela - preko katerih so bile namesto kovinskih, napete črevne strune - prežet z nežnimi zvoki fagotista Azzolinia.
|
dehierarhizacija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tako avtor pojasnjuje prežemanje med mikro- in makrosfero družbenega dogajanja, proces teritorialne dehierarhizacije ter spreminjanje razmerja med družbenim delovanjem in družbenimi strukturami.
|
|
dvatisočenkrat |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Drobne igrice, izdelane in preizkušene v dolgih letih obstoja tabora, prežemajo pravzaprav vsak trenutek, snemajo se minifilmi, ves čas traja "shower game" (gre za to, da moraš brez prič politi dodeljenega ti soudeleženca z vodo), za oblačno noč, ko sva prišla, so imeli načrt izboljšati lanski rekord in neko pesem zapeti dvatisočenkrat.
|
|
gíg |
1. lahek, navadno odprt enovprežen voz na dveh kolesih:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ížen |
nar. vprežen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kámba |
ukrivljena lesena palica pri jarmu, ki objame vpreženi živali vrat od spodaj:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kočíja |
udoben, navadno dvovprežen, pokrit voz:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ksébni |
pri vpreženi živini levi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kvadríga |
pri starih Rimljanih dvokolesni voz s štirimi vštric vpreženimi konji:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naprežáti |
-ím; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
odsébni |
pri vpreženi živini desni:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opréči |
opréžem; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
podpréči |
-préžem; dov., vir: B; povezave:
|
|
popréči |
-préžem; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
préči |
préžem; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
prenapréči |
-préžem; dov., vir: B; povezave:
|
|
préžav |
knjiž. prežeč, oprezujoč:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
sòvpréči |
-vpréžem; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
štránga |
nižje pog. vrv, navadno pri konjski opremi, za vpreženje živali k vozu; zaprežnica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uprežáti |
knjiž., redko prežeč opaziti, zagledati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vpréga |
1. vprežena žival, skupina živali:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vpréža |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
vpréžnica |
vrv, navadno pri konjski opremi, za vpreženje živali k vozu; zaprežnica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapréga |
1. oprema, s katero se žival, skupina živali zapreže:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaprežáti |
-ím; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zapréžnica |
vrv, navadno pri konjski opremi, za vpreženje živali k vozu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zrávnji |
nar., pri vpreženi živini desni:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| |