|
potéza |
1. glagolnik od potegniti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
potezáč |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
potezáča |
knjiž., redko žaga, ki jo vlečeta dva človeka; dvoročna žaga:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
potezáj |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
potezálec |
-lca; m, vir: B; povezave:
|
|
potezálica |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
potezálka |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
potezálnik |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
potezálo |
priprava, navadno v obliki vrvi, palice, za potegovanje, vlečenje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
potézanje |
glagolnik od potezati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
potézanka |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
potézast |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
potézati |
knjiž. potegovati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
potezávanje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
potezávati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
|
|
potézen |
nanašajoč se na potegovanje, vlečenje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
potézica |
nav. ekspr. manjšalnica od poteza:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
potezína |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
potézka |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
potezljáj |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
potéznica |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
potéznik |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
potéznost |
-i; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
apoteza |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Posebej je treba omeniti še Lausbergovo omenjanje apoteze, to je postavitve presežnega, in sicer semantično presenetljivega oziroma najzanimivejšega člena v sam konec (dela) besedila.
|
|
avtopoteza |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
brzopotézen |
šah. ki se izvaja s hitrimi, časovno omejenimi potezami:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
desétpotézen |
-zna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
dolgopotezen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
dolgopotezno |
prisl., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
drobnopoteznost |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dvepotezen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dvópotézen |
šah. tak, pri katerem je treba v dveh potezah dati mat ali doseči odločilno prednost:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvópotéznik |
šah. problem, pri katerem je treba v dveh potezah dati mat; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
ênopotézen |
-zna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
ênopotéznica |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
ênopotéznost |
-i; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
gostopotezen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
hipotéza |
nedokazana, zgolj verjetna trditev, domneva:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
hipotezen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
hitropotezen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
hitropotezno |
prisl., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
hitropoteznost |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
izpotéznica |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
kratkopotezen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
malopotézen |
-zna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
malopotéznost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
|
mèdpotéza |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
nekajpotezen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
nepotezen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
obraznopotezno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
očipotézen |
-zna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
ostropotézen |
-zna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
ostropotéznost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
|
ozkopotéznost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
|
pétpotéznik |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
pòdpotéza |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
prèdpotéza |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
predrobnopotezno |
prisl., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
preširokopotézen |
-zna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
prevelikopotézen |
-zna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
prótipotéza |
šah. poteza kot odgovor na nasprotnikovo potezo; nasprotna poteza:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razpotézati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
skopopotézen |
-zna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
spotézati se |
-am se; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
šéstpotézen |
-zna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
širokopotézen |
ekspr. ki pri izvedbi česa zajema, upošteva veliko sestavin, kriterijev:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
širokopotéznost |
lastnost, značilnost širokopoteznega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
štiripotezen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
štíripotéznik |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
tretjepotezen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
trípotézen |
šah. pri katerem je treba nasprotnika v treh potezah matirati ali doseči odločilno prednost:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
trípotéznik |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
trópotézen |
šah. tripotezen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
trópotéznik |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
vèčpotézen |
1. teh. narejen v več potezah:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vèčpotéznik |
šah. problem, pri katerem je treba v več potezah dati mat; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
velepotézen |
velikopotezen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vèlepotéznost |
-i; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
velikopotézen |
ki zajema, upošteva veliko stvari in zahteva veliko dejanj:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
velikopoteziti |
nedov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
velikopotéznik |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
velikopotéznost |
lastnost, značilnost velikopoteznega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
visokopotezen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
vpotézen |
-zna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
zapotéza |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
zapotézica |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
aktpsihologija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zanemarimo, da je to snov psihologije golega dejanja, torej klasična kriminalna poteza "aktpsihologije" vsaj kar se tiče storilca, popoln nesmisel glede pojmovanja neživega predmeta, orožja, imeti sposobnost lastne presoje, vlogo pokojnega subjekta, ki mu to gotovo ni bil končni cilj.
|
|
algodistrofija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Sudeckovemu sindromu (algodistrofija ali refleksna distrofija kosti), ki ga je leta 1900 opisal Sudeck, je namenjeno naslednje poglavje. Opisani so možni vzročni dejavniki nastanka (poškodbe, opekline, tromboze, embolije, miokardni infarkt itn.), hipoteze o nastanku (refleksna, humoralna teorija), klinični stadiji (1. po 1 tednu, 2. po 2-4 tednih in 3. popolna afunkcija uda) in zdravljenje.
|
|
animatronski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Oblikovalci in lutkarji so ure in ure primerjali pravega ter animatronskega psa, da bi ujeli vse obrazne poteze in barvo kožuha.
|
|
antesterija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Mogoče so pri majhnih narodih nekatere poteze te "ujetosti v kontekst" le občutne v kakšnem bolj dramatičnem smislu; pri Slovencih npr. tako, da jih Prešeren na vsakoletni njemu posvečeni "februarski pojedini" (prim. staroatenske "antesterije" v čast bogu Dionizu) obiskuje kot macbethovski "neprisotni gost", ki zna kljub svoji (s)pokojnosti klasika tudi ("vampirsko") aktualno vznemirjati (za)vest.
|
|
aplaudirati |
nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
gl. aplavdirati: Politik si želi potrditve ... zanj ni večjega užitka kot to, da mu narod goreče pritrjuje in aplaudira njegovim potezam ... in končno, politik hlepi po oblasti ... in zakaj ne?
|
|
asimptotika |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
... Asimptotika je relativno zanesljiva. POZOR 1: ponavadi ničelna hipoteza predpostavi neodvisnost, pri nas pa je ravno obratno.
|
|
avričnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
se nanaša na aura: Svetlobna vrednost sevanja narave, njena avričnost je istovetna z materialno strukturo potez, s fakturo, oziroma fizičnim nanosim barvnih potez, ki so energetska polja, odraz fizične vsebine samega motiva - telesa, kamna, vode, zraka.
|
|
avtoetnofobičnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Gre za samoomalovaževalne topose slovenskega samorazumevanja, med temi je med Slovenci najvidnejša avtoetnofobičnost, opazne pa so še druge poteze, kot so občutki odtujenosti od odločanjskih vzvodov lastne usode, drobna samozadostnost in kopica pomenskih odtenkov, ki jih prekriva vrsta ljudskih imen, kot so zaplotništvo, vrtičkarstvo, drobnjakarstvo, drobtinčarstvo, slovenska fovšija ipd.
|
|
biofizičarka |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Gospa dr. Hulda Regerh Clark, ameriška biofizičarka in fiziologinja, je predstavila novo, revolucionarno hipotezo o nastanku bolezni in zdravljenju le-te.
|
|
bopomofo |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Čeprav ta sistem ni latinična transkripcija, je kljub temu vključen v to poglavje, saj je način fonetskega zapisa kitajskega jezika. Znan je tudi pod imenom BoPoMoFo, njegovi simboli so izpeljani iz kitajskih pismenk, oziroma iz potez, ki se uporabljajo za pisanje le-teh.
|
|
cepetávček |
igrača v obliki lutke, ki premika roke in noge, če se poteza za vrvico:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
depresant |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Meyer-Overtonova hipoteza pravi, da bo vsak inertni plin deloval na centralni živčni sistem kot depresant (= narkotično), ko/če se ga bo zadostna doza raztopila v lipidni fazi živčevja.
|
|
desmetilibogain |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Alternativna hipoteza o podaljšani aktivnosti ibogaina je povezana z nastankom njegovega farmakološko aktivnega metabolita desmetilibogaina (noribogain oz. 12hidroksiibogain).
|
|
didakton |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tvegajmo hipotezo o tem, največkrat prezrto in za razumevanje bistveno, da je gibalni motiv celega dialoga, ostajajoč v podtonu in sicer eksplicitno tematiziran v Protagori, pravzaprav v dilemi, ali je vrlina (na/po)učljiva, didakton.
|
