pôsel |
1. nav. mn., navadno s prilastkom celota del, opravil v zvezi z nalogami, obveznostmi, za katere je kdo zadolžen:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
poselček |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
poselek |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
poselítev |
glagolnik od poseliti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
poselíti |
1. z naselitvijo zavzeti, zasesti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
poselítven |
nanašajoč se na poselitev:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pôselje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
poséljenost |
značilnost poseljenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
poseljevalec |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
poseljevánje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
poseljeváti |
z naseljevanjem zavzemati, zasedati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
poseljiv |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
pôseln |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
pôselnik |
-a; m, vir: B; povezave:
|
pôselski |
nanašajoč se na posle, služabnike:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pôselstvo |
-a; s, vir: B; povezave:
|
antiposel |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ni "navadnih ljudi s koncertov"; vsi so nekako vpeti v posel, ki je antiposel, v industrijo, ki to ni - untergrunt so muzičisti, agenti, promotorji; lastniki založb predstavljajo svoje neodvisne podskrajnike, mediji so docela obrobni, tako da se kaže popraviti v obratno smer - če kje, potem se baš v Nickelsdorfu zberejo izključno navadni ljudje s koncertov.
|
brezpôsel |
-sla; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
brezposelen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
brezpôseln |
ki je brez stalnega dela, zaposlitve:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
brezpôselnež |
knjiž. brezposeln človek, brezposelni:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
brezpôselnik |
knjiž. brezposeln človek, brezposelni:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
brezposelnína |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
brezpôselnost |
pojav, stanje, da je del ljudi brez stalnega dela, zaposlitve:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
brezpóselnosten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
|
brezpôselstvo |
-a; s, vir: B; povezave:
|
elektroposel |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
izvenposelitven |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
megaposel |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
nèpôsel |
-sla; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
nèposéljen |
ki ni poseljen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nèposéljenost |
značilnost neposeljenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nezaposelnost |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
pòdpôsel |
-sla; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
veleposel |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
zunajposelitven |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
agroindustrija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Današnje rešitve predvsem olajšajo delo pridelovalcem hrane in so velik posel za podjetja, ki zagotavljajo reprodukcijski material v agroindustriji (seme, zaščitna sredstva itd.).
|
agroživilski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
S tem povzročata krizo in brezposelnost predvsem pri revnejših delavcih teh dežel, ki so zaposleni na teh agroživilskih kompleksih.
|
avtohtonističen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Avtohtonistične teorije, ki se pri Slovencih vedno znova pojavljajo od časa romantike in narodnega preporoda v 19. stoletju naprej, so skušale dokazovati, da imajo Slovenci svoj izvor že v prazgodovini in da so že v tistem času poseljevali prostor, v katerem danes živijo.
|
brezhroščen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Utrdili smo slovensko državo, je v maniri do uporabnika prijaznega računalniškega programa (recimo neke vrste brezhroščnih Windowsov) našteval svoje dosežke, skoraj smo dokončali tranzicijo, nas vodili v Evropo, konstantno gospodarsko rasli, zmanjševali brezposelnost, presegali povprečja Evropske skupnosti, ljubili okolje.
|
cedularna |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ja seveda.....temu v prid govorijo navzgor neomejeni socialni prispevki, praktično celovita dohodnina namesto cedularna, visoka pomoč brezposelnim, katera se deli non stop, mejna davčna stopnja na ravni 50%, izrazito progresivno obdavčevanje, bolestno izmikanje NTI, mreženje podjetij namesto ofenziven nastop na trgu, počasno prenašanje proizvodnje na Kitajsko,....
|
centroid |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Centroidi naselij so bili izbrani iz osnovne prostorske baze centroidov naselij (RPE, merilo: 1:5000), atributi so bili dodani po karti Zasnova urbanega omrežja na karti Zasnova primarne rabe in poselitvenega sistema.
|
cinkarjenje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Še bolj škodljivo (za posel in prestajanje kazni) je širjenje govoric in cinkarjenje pedagoško-svetovalni službi.
|
delomrznica |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Podal je lažno ovadbo, da je Marija Kokalj brezposelna in zato delomrznica.
|
disimuliran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vendar pa bo to pomemben element ugotavljanja, ali gre morda za mešano darilo: delno odplačna pogodba o preživljanju, delno pa navidezna pogodba, ki skriva disimuliran posel-neodplačno darilno pogodbo.
|
dousposabljanje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Za povečanje konkurenčne sposobnosti podjetij v Podravju pripravlja različne programe preusposabljanja in dousposabljanja zaposlenih in brezposelnih.
|
dúdek |
-dka; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Saj če bi tebi en hrvaški politik povedal, da na hrvaškem ni brezposelnih bi mu verjetno verjel, tako kot vsi ostali dudeki!
nèobljúden |
knjiž. nenaseljen, neposeljen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nèobljúdenost |
knjiž. nenaseljenost, neposeljenost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obljúdenost |
knjiž. naseljenost, poseljenost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obljúditi |
knjiž. 1. naseliti, poseliti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
razljúditi |
knjiž. narediti, povzročiti, da kaj ni več naseljeno, poseljeno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
razljudováti |
knjiž. delati, povzročati, da kaj ni več naseljeno, poseljeno:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| |