poróčati |
seznanjati koga, navadno uradno, z določenim dogajanjem, stanjem, brez osebnih pojasnil, pripomb:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
poróčati |
po določenem postopku delati, da postaneta moški in ženska pred družbo, javnostjo priznana kot mož in žena:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
priporóčati |
1. izražati mnenje, da je kaj koristno, dobro za koga, kaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
razporóčati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
|
sporóčati |
delati, da kdo kaj izve, se s čim seznani:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
brzojávljati |
sporočati po brzojavu:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izdájati |
1. sporočati nasprotniku, sovražniku, kar kdo ve ali mu je zaupano, z namenom škodovati komu:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
jávljati |
1. sporočati zlasti kaj uradnega pristojnemu organu:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
možíti se |
raba peša, v zvezi z osebo ženskega spola 1. poročati se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
objávljati |
1. uradno sporočati javnosti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
odslávljati |
1. z besedami, kretnjo sporočati komu, naj odide:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ovájati |
1. sporočati nadrejenim o dejanjih kake osebe z namenom škodovati ji:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
oznánjati |
knjiž. 1. sporočati javnosti, razglašati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
oznanováti |
zastar. sporočati javnosti, razglašati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
poróčanje |
glagolnik od poročati1:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prepovedováti |
praviti, sporočati, da se kaj ne sme narediti, delati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
priglášati |
1. sporočati pristojnemu organu, osebi pripravljenost za kako dejanje, sodelovanje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
priglaševáti |
sporočati pristojnemu organu, osebi pripravljenost za kako dejanje, sodelovanje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prijávljati |
1. sporočati pristojnemu organu storilca kaznivega dejanja, prekrška, prestopka:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
priporóčanje |
glagolnik od priporočati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
priporočeváti |
star. priporočati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritoževáti se |
1. sporočati, izražati pristojnemu nezadovoljstvo zaradi neprimernosti, neustreznosti česa:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
raportírati |
kratko, ustno uradno poročati nadrejenemu, zlasti v vojski:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
razglášati |
1. uradno sporočati javnosti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
referírati |
1. ustno poročati:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sporóčanje |
glagolnik od sporočati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tožíti |
1. sporočati komu, da je kdo storil kaj nedovoljenega, negativnega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vabíti |
1. izražati, sporočati komu željo; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zapovedováti |
praviti, sporočati, da se kaj mora narediti, delati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zdávati |
nar. vzhodno cerkveno poročati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ženíti se |
1. v zvezi z osebo moškega spola poročati se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|