|
državljánov |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Potrudi se za nenehno in redno lansiranje 'pomembnih' tem in vprašanj, ob katerih se bodo prebudili državljanovi prastrahovi, travme in predsodki (zamaskirani v 'načelnost').
|
držávnik |
kdor ima pomemben položaj, pomembno funkcijo v vodstvu države:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
državnopogodben |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Glede tega vprašanja je treba pomisliti, da čisto nove zahteve Avstrije (pred osamosvojitvijo Slovenije jih ni postavljala) glede "nediskriminantne denacionalizacije" in glede priznanja nemške manjšine, in to celo kot recipročnega pogoja za obravnavanje slovenske na njenih tleh, pomenijo, da poskuša Avstrija Slovenijo dejansko obravnavati kot v načelu nov mednarodnopravni subjekt, do kakršnega sama nima državnopogodbenih obveznosti.
|
|
dualízem |
1. knjiž. prisotnost dveh enakovrednih, enako pomembnih sestavin, dvojnost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
duhovnorazvojen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
A ob tej ugotovitvi stopi v ospredje avtobiografična zasnova njegove umetnosti: ker mu pomeni umetnost predvsem pot k spoznanju, to pa raste stopenjsko, 'po etapah' --- in je zato tudi vedno le relativno, se je odločil v svoji literaturi dokumentirati prav te 'etape', te duhovnorazvojne postaje.
|
|
duševnobolan |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nenadoma se pred vami, velespoštovani bralec, nadvse milostljiva gospa bralka, ne pojavi (uveljavi) nič manj pomembnega, kot duševnobolni krojač-bahač Gumikil (morda Sumigol?; zgodovinarji - jezikoslovci pogumno na plan!)!
|
|
dvajsetiški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V zapisih števil, ki so ohranjeni (na kamnitih spomenikih, v kodeksih, na keramiki) in ki imajo vsi takšno ali drugačno zvezo s koledarjem in astronomijo, pa se je vedno uporabljala svojstvena različica dvajsetiškega sistema z naslednjimi mestnimi vrednostmi: ...
|
|
dvamilijonkrat |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kvazar pa je dvamilijonkrat dlje, kar pomeni, da ima za 4000 milijard večji izsev kot Sonce.
|
|
dvanajstedenski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če je med dvanajstedenskim snemanjem Stuart kaj dokazal, potem je to dejstvo, da velikost ni pomembna.
|
|
dvanajstlisten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Leta 1744 je izdal dvanajstlistni zemljevid v merilu 1 : 111 000, ki ga je po pomenu prerasel šele Kozlejev zemljevid slovenske dežele, ki je nastal stodvajset let pozneje.
|
|
dvočlenskost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
K slogovno zaznamovanemu monotonemu ritmu pripovedi prispeva tudi stavčna dvočlenskost, na primer prvih dveh pomensko-skladenjskih enot.
|
|
dvójnost |
prisotnost dveh enakovrednih, enako pomembnih sestavin:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvokanalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vem pa recimo kaj pomeni CLMEI-2: dvokanalen (stereo) signal priredi za poslušanje na večkanalnem sistemu (kvazi pro-logic).
|
|
dvoleksemski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Z dvoleksemskimi in z vezalnim veznikom povezanimi parafrazami je skušal Trubar verodostojno podati široko pomensko polje hebrejske besede.
|
|
dvonameren |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Izreki so dvonamerni: na pomen in obliko povedi se veže prikazovalna namera, na ilokucijska dejanja, ki jih z njihovim izrekanjem opravljamo, pa sporazumevalna ali ilokucijska namera.
|
|
dvonožnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Človekova dvonožnost ali bipedalizem šteje med najpomembnejše rezultate njegove evolucije.
|
|
dvoobdoben |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nacionalna medčasovna proračunska omejitev v dvoobdobnem modelu odprtega gospodarstva brez države pomeni, da je: ...
|
|
dvoporten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Podatkovni PP L1 je dvoportni, dvojno-skupinski asociativni predpomnilnik; "dvoportni" pomeni, da lahko beremo in pišemo vanj v eni urini periodi, oziroma da ima dvoje ločenih podatkovnih in naslovnih vhodov.
|
|
dvorazmernost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ta dvorazmernost se pri posrednem izražanju kaže kot razhajanje med obliko in pomenom ter vlogo (s pripovedno ali vprašalno povedjo velevamo), preslikala pa se je tudi v sestav jezikovnih oblik.
|
|
dvorepen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Velikost vzorca je zagotavljala več kot 90-odstotna zmožnost (dvorepni t-test, stopnja pomembnosti p(0.05) za ugotovitev 40-odstotnega zmanjšanja števila zlomov vretenc pri skupini, ki je jemala raloksifen v primerjavi s placebom).
|
|
dvosegmenten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Obliko in pomen tenzorja vztrajnostnih momentov manipulatorja si bomo ogledali na primeru dvosegmentnega planarnega robotskega manipulatorja, kot ga kaže slika 10.2: ...
|
|
dvosvetlinski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pomembna je pravilna namestitev dvosvetlinskega tubusa in sprotno odstranjevanje v spodnjem pljučnem krilu izločene sluzi.
|
|
dvóznáčen |
zastar. 1. dvopomenski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvóznáčnost |
zastar. 1. dvopomenskost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
edíkt |
1. zgod., nekdaj predpis, ki ga izda vladar ali kak drug pomemben predstavnik oblasti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
edínstven |
1. nav. ekspr. ki zelo izstopa po pomembnosti, vrednosti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
efemêrnost |
knjiž. kratkotrajnost, nepomembnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
egálen |
zastar. nepomemben, nevažen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
egotízem |
knjiž. poudarjanje, pretirano vrednotenje lastne pomembnosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
élativ |
lingv. oblika, ki izraža zelo veliko mero tega, kar je osnovni pomen pridevnika ali prislova:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
elíta |
posamezniki, ki izstopajo po družbenem položaju, pomembnosti, kakovosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
empórij |
knjiž. pomembno trgovsko središče z velikimi blagovnimi skladišči:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enakozvóčnica |
lingv. beseda, ki ima enako zvočno ali pisno podobo kot druga beseda, a drugačen pomen; homonim; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enkráten |
nav. ekspr. ki zelo izstopa po pomembnosti, vrednosti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
ênolíčen |
mat. ki ima eno samo vrednost, en sam pomen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ênoznáčen |
zastar. enopomenski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
epigón |
nav. slabš. kdor posnema dela pomembnejših vzornikov, navadno v umetnosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
epigónstvo |
nav. slabš. posnemanje del pomembnejših vzornikov, navadno v umetnosti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
epizóda |
1. manjši, manj pomemben dogodek:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
epohálen |
nav. ekspr. ki ima zelo velik, trajen pomen, zlasti za napredek človeštva:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
etimologíja |
lingv. veda o zgodovini besed, posebno njihovega izvora in pomena:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
evfemízem |
lingv. beseda, pomen ali zveza, s katero se izognemo neprijetnemu, včasih tudi neprimernemu izrazu; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
figuránt |
1. nav. slabš. kdor ima kako {pomembnejše} mesto ali položaj, njegove funkcije pa dejansko opravljajo drugi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
foném |
lingv. glas kot nosilec pomenskega razlikovanja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
islovar
|
|
frazeologém |
lingv. stalna besedna zveza, katere pomen je popolnoma ali delno predvidljiv ali ni predvidljiv iz pomena besed, ki jo sestavljajo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
frčkaríja |
ekspr. kar je malo pomembno, nepomembno; drobnarija:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gambít |
šah. otvoritev igre, pri kateri se žrtvuje manj pomembna figura:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
generálka |
1. najpomembnejša in zadnja odrska vaja pred premiero:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
glágolnik |
lingv. samostalniška glagolska oblika, ki pomeni dejanje, stanje; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gláven |
ki je po pomembnosti na prvem mestu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
globokoséžen |
knjiž. ki ima važen, bistven pomen, vpliv:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gnój |
1. iztrebki domačih živali, pomešani s steljo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gostíja |
1. nav. ekspr. pojedina, navadno ob kakem pomembnem dogodku:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gotòv |
1. s širokim pomenskim obsegom ki je v svoji končni obliki:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hierarhíja |
razvrstitev po položaju, funkcijah, pomembnosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hierarhizírati |
knjiž. razvrščati {posameznike} po položaju, funkcijah, pomembnosti:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hiperním |
lingv. beseda v odnosu do besede, katero pojmovno, pomensko vsebuje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
hiper... |
za izražanje visoke stopnje, povečanja, pretiranosti tega, kar je pomen osnovne besede:; predpona v sestavljenkah, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hiponím |
lingv. beseda v odnosu do besede, katera jo pojmovno, pomensko vsebuje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
holín |
biol. organska snov, pomembna za delovanje živčevja in za presnovo maščob:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
homoním |
lingv. beseda, ki ima enako zvočno ali pisno podobo kot druga beseda, a drugačen pomen, enakozvočnica; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hruméti |
1. dajati močne, zamolkle, med seboj pomešane glasove:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hrúp |
1. močni, med seboj pomešani neskladni glasovi, navadno različnega izvora:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hrupéti |
knjiž. dajati močne, zamolkle, med seboj pomešane glasove; hrumeti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hrúšč |
nav. ekspr. močni, med seboj pomešani neskladni glasovi, navadno različnega izvora:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hruščáti |
ekspr. dajati močne, zamolkle, med seboj pomešane glasove:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
humanízem |
1. kulturno in umetnostno gibanje v renesansi, ki je poudarjalo pomen človeka, njegovega življenja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
ílovica |
težka, manj rodovitna prst iz gline, pomešane s peskom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
inavgurácija |
knjiž., redko izročitev česa pomembnega v uporabo, navadno z večjo slovesnostjo, slovesen začetek:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
inavgurírati |
knjiž., redko izročiti, dati kaj pomembnega v uporabo, navadno z večjo slovesnostjo, slovesno začeti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
individualíst |
1. kdor zelo poudarja pomen in interese posameznika, ne oziraje se na skupnost, družbo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
individualístičen |
1. ki zelo poudarja pomen in interese posameznika, ne oziraje se na skupnost, družbo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
individualízem |
1. nazor, ki zelo poudarja pomen in interese posameznika, ne oziraje se na skupnost, družbo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
interesánten |
1. s širokim pomenskim obsegom ki zaradi posebnih, navadno pozitivnih lastnosti vzbuja zanimanje ali pozornost, zanimiv:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
interprét |
1. kdor dela, povzroča, da se dojame, spozna pomen, vsebina česa; razlagalec, tolmač:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
interpretácija |
1. delanje, povzročanje, da se dojame, spozna pomen, vsebina česa; razlaga, tolmačenje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
interpretírati |
1. delati, povzročati, da se dojame, spozna pomen, vsebina česa; razlagati, tolmačiti:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ìn... |
pred l, m, n, r ì..., pred p ìm..., za izražanje nasprotja, zanikanja tega, kar je pomen osnovne besede:; predpona v sestavljenkah, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ìrelevánten |
knjiž. nepomemben, postranski, nebistven:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
istoréčje |
lit. opisovanje česa z različnimi besedami istega pomena; tavtologija:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
istoznáčen |
zastar. istopomenski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izjáva |
javno izraženo mnenje, navadno o pomembnem vprašanju:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
islovar
|
|
izjáviti |
javno izraziti svoje mnenje, navadno o pomembnem vprašanju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izjávljati |
javno izražati svoje mnenje, navadno o pomembnem vprašanju:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izmêsti |
z ometanjem, pometanjem odstraniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvŕsten |
1. s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost v zelo veliki meri:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
jubiléj |
važnejša obletnica, zlasti v življenju ali delu kake pomembne osebe, ustanove:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
káp |
naglo prenehanje delovanja življenjsko pomembnih organov zaradi krvavitve ali zamašitve žile:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
karakterístičen |
ki osebo, stvar, pojav pomembno opredeljuje, določa; značilen, tipičen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
katedrála |
velika cerkvena stavba, navadno arhitektonsko pomembna:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kateksohén |
knjiž., zapostavljeni prilastek v pravem pomenu besede, v najvišji stopnji:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kenotáf |
knjiž. spomenik, nagrobnik umrlemu v tujini ali neznano kje, postavljen v domovini; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kinotéka |
ustanova, ki sistematično urejuje, hrani ter predvaja pomembnejše stare filme:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
kitariáda |
publ. zabavnoglasbena prireditev, na kateri so kitare najpomembnejši instrument:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
klepèt |
nav. ekspr. živahen, sproščen pogovor o nepomembnih stvareh:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
klepetáti |
1. nav. ekspr. živahno, sproščeno se pogovarjati o nepomembnih stvareh:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
klímaks |
lit. besedna figura, ki stopnjuje učinek povedanega z navajanjem pomensko vedno močnejših besed, izrazov, stopnjevanje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kolektivízem |
1. nazor, ki poudarja pomen in interese kolektiva, skupnosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| |
101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 
