|
pokônci |
1. izraža položaj ali smer pravokotno na gladino mirujoče vode glede na daljšo stran ali os telesa:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pòkoncílski |
nanašajoč se na čas po koncilu 1962-1965:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bungalovček |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Spat sem se odtihotapil že dodobra razrušen, a še vedno sredi najbolj razvnete zabave in se naslednjega jutra v tistih bungalovčkih le z groznim naporom izmotal izpod rjuh zelo pozno, vzbujajoč videz scufane in prežvečene trave, kakršna se pojavi po travnikih spomladi izpod staljenega snega, uvela in brez trdne notranje strukture, ki bi jo držala pokonci.
|
|
jákec |
nar. vzhodnoštajersko manjša kopica iz pokonci postavljenih snopov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
rázstava |
nar. skupina navadno desetih pokonci postavljenih snopov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razstávka |
nar. skupina navadno desetih pokonci postavljenih snopov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
upokônčiti |
star. postaviti pokonci:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|