|
poškodovánčev |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
poškodovánec |
kdor je poškodovan:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poškodovánje |
glagolnik od poškodovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poškodovánka |
ženska, ki je poškodovana:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poškodovankin |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
poškodovánost |
dejstvo, stanje poškodovanega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèpoškodován |
ki ni poškodovan:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèpoškodovánec |
-nca; m, vir: B; povezave:
|
|
nèpoškodovánost |
-i; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
samopoškodovanje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
alfaketoglutaren |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Sestavine: glukolni ekstrakt žajblja, mikroniziran mlečni serum, mlečna kislina, alfaketoglutarna kislina, hidrigenirano kokosovo olje, uravnava pH kože, ne poškoduje hidrolipidnega zaščitnega sloja kože in ga vzpostavi tam, kjer je koža poškodovana, primeren za pogosto umivanje.
|
|
artroskopsko |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pacientu s poškodovanim hrustancem v kolenskem sklepu artroskopsko odvzamejo košček zdravega hrustanca z neobremenjene sklepne površine.
|
|
avtoodpad |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Odkup nevoznih ali poškodovanih avtomobilov Citroen po najboljših dnevnih cenah ter brezplačen odvoz na avtoodpad.
|
|
avtovlečen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Storitve opravljamo s sodobnim avtovlečnim in priklopnim vozilom z možnostjo prevoza treh poškodovanih ali treh novih vozil oziroma dveh kombiniranih vozil itd.
|
|
bradikinin |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Encim bradikininaza razgrajuje bradikinin. Bradikinin je tkivni hormon, ki povzroči nastanek vnetja. Če ta encim v alojinem gelu prodre skozi poškodovano kožo dovolj globoko, lahko prepreči nastanek vnetja in omili bolečino.
|
|
ceramiden |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vsebuje ceramidni infuzni sistem, ki prodre v lase in obnavlja njihovo poškodovano strukturo.
|
|
citoplazmatski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V splošnem delujejo antibiotiki s: preprečevanjem sinteze celičnih sten bakterij - tipično penicilini, poškodovanjem bakterijine citoplazmatske membrane, vplivanjem na sintezo proteinske ali nukleidne kisline - tipično tetraciklini.
|
|
defékten |
1. okvarjen, poškodovan:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
diskektomija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Diskektomija je kirurška odstranitev poškodovane medvretenčne ploščice; s pomočjo tega posega omilimo pritisk na sosednje strukture (t.j. živčne končiče).
|
|
distresen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Najpomembnejše so klinične raziskave anestezij za srčne in jetrne operacije, zdravljenje akutne in pooperativne bolečine, akutni respiracijski distresni sindrom pri politravmatiziranih poškodovancih, kisikov transport, dejavnosti pri presaditvi organov, podiplomsko izobraževanje iz anesteziologije in intenzivnega zdravljenja ter praktično preverjanje znanja.
|
|
intákten |
knjiž. nedotaknjen, nepoškodovan:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
najédati |
povzročati, da postane kaj deloma poškodovano:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
najésti |
povzročiti, da postane kaj deloma poškodovano:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nažírati |
ekspr. povzročati, da postane kaj deloma poškodovano:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nažréti |
ekspr. povzročiti, da postane kaj deloma poškodovano:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nezgóda |
1. dogodek, pri katerem je človek poškodovan:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
obnávljati |
1. delati, da kaj dotrajanega, poškodovanega postane tako kot novo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
obnovíti |
1. narediti, da kaj dotrajanega, poškodovanega postane tako kot novo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
obvéza |
1. kos tkanine, ki se namesti na rano ali okrog poškodovanega dela telesa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
obžgáti |
1. z ognjem povzročiti, da postane kaj deloma poškodovano:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
obžígati |
1. z ognjem povzročati, da postane kaj deloma poškodovano:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
operácija |
1. zdravniško dejanje z namenom odstraniti oboleli, poškodovani organ, tujek ali vzpostaviti normalno delovanje poškodovanega organa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
islovar
|
|
operírati |
1. nedov. in dov. z zdravniškim dejanjem odstraniti oboleli, poškodovani organ, tujek ali vzpostaviti normalno delovanje poškodovanega organa:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
osmodíti |
1. z ognjem, vročino povzročiti, da postane kaj deloma poškodovano:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ožgáti |
1. z ognjem povzročiti, da postane kaj deloma poškodovano:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ožígati |
1. z ognjem povzročati, da postane kaj deloma poškodovano:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
péstovalica |
knjiž. okoli vratu zavezana ruta za oporo poškodovane ali obolele roke; oporna ruta:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
plómba |
1. snov, navadno amalgamska, ki zapolnjuje poškodovan, izvotljen zob:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pohójenec |
ekspr. kdor je poškodovan zaradi hoje, stopanja po njem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povòj |
1. podolgovat kos tkanine za zavarovanje rane, poškodovanega dela telesa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pozéba |
poškodovanje, uničenje rastlin, delov rastlin zaradi mraza:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prenávljati |
delati, da kaj dotrajanega, poškodovanega postane tako kot novo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prenovíti |
1. narediti, da kaj dotrajanega, poškodovanega postane tako kot novo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razžírati |
1. s kemičnim delovanjem povzročati, da je kaj poškodovano; razjedati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razžréti |
s kemičnim delovanjem povzročiti, da je kaj poškodovano; razjesti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
restavrírati |
1. narediti, da kaj poškodovanega ali s predelovanjem spremenjenega spet dobi prvotno obliko, obnoviti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
smodíti |
1. z ognjem, vročino povzročati, da postane kaj deloma poškodovano:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
suspenzórij |
med. priprava za oporo poškodovanega ali obolelega visečega dela telesa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
škrbína |
1. zelo poškodovan, okrušen zob, navadno ostrih robov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
totálka |
žarg., avt. stopnja poškodovanosti avtomobila, pri kateri ga ni mogoče, ni vredno popravljati:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
triáža |
med. razvrščanje bolnikov, poškodovancev v skupine glede na vrsto in težo poškodbe, obolenja, nujnost obravnave:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vandalízem |
slabš. poškodovanje, uničenje česa koristnega, lepega brez pravega razloga, namena:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
vandálstvo |
slabš. poškodovanje, uničenje česa koristnega, lepega brez pravega razloga, namena:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzdržáti |
1. biti, ostati kljub obremenitvam cel, nepoškodovan:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaplombírati |
1. zapolniti poškodovano mesto v zobu s plombo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarastlína |
kar nastane na poškodovanem mestu, ko se tkivo zaraste, zaceli:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasmodíti |
1. z ognjem, vročino povzročiti, da postane kaj deloma poškodovano:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zdržáti |
1. biti, ostati kljub obremenitvam cel, nepoškodovan:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|