|
páž |
1. zlasti v plemiškem okolju, nekdaj fant, navadno plemiškega rodu, ki streže vladarju, plemiču:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
páž |
1. nar. stena iz navpično postavljenih desk, navadno na čelni strani hiše, gospodarskega poslopja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
páža |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
pážába |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
pažád |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
|
páže |
knjiž., redko paž:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pážek |
-žka; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
páželj |
-žlja; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
páženje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
páženjski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
pažev |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
páževski |
nanašajoč se na paže:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
páževstvo |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
pážič |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
pažína |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
pažínje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
pážiti |
1. nameščati, pritrjevati na določeno površino za zaščito, olepšanje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pážitno |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
pažívo |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
pážje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
pážji |
-a -e; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
pažljàt |
-áta -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
pážlot |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
pážnica |
redko opažna deska:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pážnik |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
pážnja |
knjiž. pozornost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dekupáža |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
ekipáža |
redko ekvipaža; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekvipáža |
nekdaj razkošna kočija, navadno z vprego:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
klupáža |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
kopáža |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
krpaž |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
kupáža |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
kupažêljen |
-jna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
kupažíranje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
napážiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
|
natrpážiti |
knjiž., ekspr. napolniti, natlačiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèopážanje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
nèopážen |
navadno v povedni rabi ki ni opažen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèopážen |
ki ni opažen, ni obit:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèopáženost |
-i; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
nèpážnja |
knjiž. nepazljivost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèzapážen |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
odpáž |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
odpáženje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
odpážiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
|
opáž |
1. kar se namesti, pritrdi na določeno površino za zaščito, olepšanje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
opažáj |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
opažan |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
opážanje |
1. nav. mn. kar se doseže z opazovanjem, raziskovanjem:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opážarski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
opážast |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
opážati |
z gledanjem zaznavati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opážba |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
opážen |
nanašajoč se na opaž:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opáženje |
glagolnik od opažiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opaženost |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
opažêr |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
|
opaževánje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
opaževáti |
nameščati, pritrjevati na določeno površino za zaščito, olepšanje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opaževína |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
opažílo |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
opažítev |
-tve; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
opážiti |
namestiti, pritrditi na določeno površino za zaščito, olepšanje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opážje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
opažljáj |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
opážnica |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
opážnja |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
opažúliti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
|
pólopáž |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
popážnja |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
prepáž |
knjiž. pregrada, predelna stena:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
prepážek |
-žka; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
prepážiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
prepážka |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
razopažen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
razopáženje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
razopážiti |
knjiž. odstraniti opaž:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razpážiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
|
ropažêljen |
željen ropati:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ropažêljnost |
lastnost ropaželjnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sámoopážanje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
supáž |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
tipáža |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zaopážiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zapáž |
kar se namesti, pritrdi kam, da se zadelajo odprtine:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zapážanje |
opažanje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapážati |
opažati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapáženje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zapaževánje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zapaževáti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
|
|
zapážiti |
1. z namestitvijo, pritrditvijo česa zadelati odprtine v čem:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapážnik |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
afrocentričen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Od evropocentrične polifonije, amerocentrične politeksture ali afrocentrične poliritmije, stoletja torej ves svet zapaža gradivo, ki ščemeče v ušesu, mede trebušno votlino oziroma zapleta plesni korak.
|
|
alfamin |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Seveda dandanes za clandestine kemike 2,5-dimetoksibenzaldehid ni več zanimiv (iz očitnih razlogov), vse raje si za osnovo vzamejo raje midodrin (ST-1085, alfamin, amatin, gutron, metligin, midamin), ki ga kot večino eteričnih olj, kupijo povsem legalno in neopaženo (tudi v Slo. :)
|
|
amatin |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Seveda dandanes za clandestine kemike 2,5-dimetoksibenzaldehid ni več zanimiv (iz očitnih razlogov), vse raje si za osnovo vzamejo raje midodrin (ST-1085, alfamin, amatin, gutron, metligin, midamin), ki ga kot večino eteričnih olj, kupijo povsem legalno in neopaženo (tudi v Slo. :)
|
|
antikorozist |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dijaki se lahko izučijo za nasledje poklice: slikopleskar, črkoslikar, zidar, tesar, pečar, pleskar, antikorozist, tesar opažev, zidar za zidanje in ometavanje in polagalec keramičnih oblog.
|
|
bájtati |
zastar. med gradnjo pažiti, podpirati z lesom; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bákula |
grad. štukaturni opaž iz trstike ali lesenih letvic; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
biomorfolog |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na ta fenomen opozarjajo biomorfologi in strukturalni botaniki ..., ko ga opažajo v prostorih istih klimatskih danosti ... Pozabljeni pa so še: bivanjski vzorci, navade ljudi, zaznava prostora, kulturno opredeljene naselbinske strukture ...
|
