|
oseménje |
gastr. del sadeža s semeni, ki se pred uživanjem navadno odstrani:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oseménjenje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
osemenjeválec |
kdor je strokovno usposobljen za osemenjevanje živali:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
osemenjeválen |
nanašajoč se na osemenjevanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
osemenjeválnica |
vet. kraj, prostor, urejen za osemenjevanje; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
osemenjevalnína |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
osemenjevalski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
osemenjevánje |
glagolnik od osemenjevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
osemenjeváti |
biol., vet. vnašati seme v rodila:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poosemenjevalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
protiumetnoosemenjevalen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
samoosemenjevanje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
asocialka |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ko pa gre za njihove cilje, jih nič ne briga, koliko bo stalo umetno osemenjevanje asocialk.
|
|
inseminácija |
biol., vet. osemenitev, osemenjevanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
plód |
1. del rastline, ki sestoji iz semena, navadno z osemenjem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|