|
doječ |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Po priporočilih naj bi doječa mati s prehrano v povprečju zaužila dodatnih 635 kcal/dan v času prvih štirih mesecev dojenja, nato pa 525 kcal/dan za polno dojenje ter 285 kcal/dan za delno dojenje (tabela 1, opombab).
|
|
doječa |
prid. ž, vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
dojéčnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
|
dojédati |
približevati se koncu jedenja:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dojeden |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dójem |
knjiž., navadno s prilastkom vtis, občutek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dojemálčev |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
dojemálec |
knjiž. kdor dojema umetnino:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dojemálen |
nanašajoč se na dojemanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dojeman |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Mouse on Mars sta najbrž zato zasluženo dojemana kot ena izmed najinovativnejših in in naprednomislečih pop-elektronskih skupin današnjega časa.
|
|
dojémanje |
glagolnik od dojemati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dojemanjski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na piščevo dobro poznavanje in upoštevanje dojemanjskih in spoznavnih zmožnosti učencev kaže sistematično pojasnjevanje izrazov, za katere domneva, da jih srednješolci ne razumejo (ob hebrejski književnosti npr. sinagoga, rabin, sionizem).
|
|
dojémati |
1. vključevati, sprejemati v zavest:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dojémen |
-mna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
dojemljív |
1. ki hitro dojema:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dojemljívost |
lastnost, značilnost dojemljivega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dojemljivosten |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dojémnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dójen |
1. nanašajoč se na dojenje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dojênče |
knjiž., redko dojenček:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dojênček |
otrok do prvega leta starosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dojênčevstvo |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
dojenčica |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dojênčji |
-a -e; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dojenčkast |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Funkoidno rezgetanje, razgibana elektrodelica, kvazipoduhovljeno mrmranje, naravnost izrojeni džingli, dojenčkaste melodijice, vsake toliko časa zvok, kakršnega naredi fercerajoča figurica v namiznem nogometu, poročni zvonovi in razglašene kitare samo za začetek, vseskozi ob podlagi tistega perfektnega beata, ki ti v male možgane vsadi trajno željo, da bi si kupoval nove in nove plesne čevlje.
|
|
dojenčkasto |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Otrok, ki je že osvojil določene navade se začne ponovno obnašati dojenčkasto npr. moči posteljo itd.
|
|
dojenčkofilija |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dojênčkov |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
dojênec |
knjiž. dojenček:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dojeníca |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
dojênje |
glagolnik od dojiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dojênka |
ženska oblika od dojenec:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dojênski |
pridevnik od dojenec:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dojênški |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dojesenski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
dojésti |
nehati jesti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dojéten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dojéti |
vključiti, sprejeti v zavest:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dojétje |
knjiž. glagolnik od dojeti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dojétnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dojetren |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Venozna kri iz želodca, črevesa in vranice zbira dojetrna vena ali Vena portae.
|
|
dojetrn |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
dójev |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dojézditi |
-im; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
dolgojezíčen |
ekspr. ki veliko govori, opravlja:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgojezíčnež |
ekspr. kdor veliko govori, opravlja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgojezičnica |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
dolgojezičnik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
dolgojezíčnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
|
dolgoobstojen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Mleko zavremo (ne alpskega ali kakega dolgoobstojnega, pač pa pravo kravje ali kozje mleko), ga ohladimo na 40 stopinj, doodamo malo soli in sirilo za zgostitev.
|
|
dolgoprojekcijski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
domagójec |
-jca; m, vir: B; povezave:
|
|
domovinskovzgojen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dondojevski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
doprojektiranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V preteklosti se je že obnavljalo podobne objekte z dobrim nadzorom in ob pomoči strokovne komisije, vendar je tudi ta komisija potrjevala dodatna dela, doprojektiranje ipd.
|
|
doprojektirati |
dov. in nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Skoraj dnevno so se stvari spreminjale, usklajevale oz. doprojektirale.
|
|
dorazvojen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
dosojevanje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
dosojevati |
nedov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dostójen |
1. ki se vede v skladu z moralnimi, družabnimi pravili:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dostojevskiána |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
dostojévskijevski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
dostojévstvo |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
dostrojen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Druge strojene ali dostrojene goveje kože ali kože kopitarjev, toda nadalje neobdelane, cepljene ali necepljene ...
|
|
dostrojênje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
dovzgojen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
drekojéd |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drugačerojenost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
SRP, Revija Službe za raziskavo programov (od tod kratica) RTVS, ki to še ni oziroma to najverjetneje tudi nikoli ne bo postala, revija, ki se, paradoksalno, sklicuje na svojo drugačerojenost (alternativnost), hkrati pa pričakuje institucionalno in javno pripoznanje, revija, ki je anahroidna v svojem žanrskem in slogovnem manierizmu, anarhoidna pa v svoji vsebinski in statusni drži, revija, katere tvorci se še niso odločili in ovedli (ko pa se bodo, bo kajpak prepozno) ...
|
|
drugojezíčen |
nanašajoč se na drug jezik:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugojezíčnik |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
drugojezičnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
drugojezikoven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V enojezikovni situaciji vzame dele jezikovnega znanja maternega jezika (J1), v drugojezikovni situaciji pa iz J1, J2 ali celo iz kakšnega svojega posebnega medjezikovnega sistema.
|
|
drúgorojèn |
ki se rodi drugi po vrsti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúgorojênček |
-čka; m, vir: B; povezave:
|
|
drúgorojênec |
drugorojeni sin:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúgorojênka |
drugorojena hči:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugosvetovnovojen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
družábnorazvójen |
-jna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
družábnovzgójen |
-jna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
družbenojezikoven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V konkretnih družbenojezikovnih razmerah slovenske manjšine je taka kodna izbira tudi v nasprotju z Griceovo predpostavko o načelu sodelovanja, ki se mu podrejajo udeleženci komunikacije, da bi učinkovito vplivali na sogovornika.
|
|
drúžbenorazvójen |
-jna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
družbenostnojezikosloven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Jezikovno razsodišče (1980--1982), 1984 (družbenostnojezikoslovni sestavki).
|
|
družbenovzgojen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Sredi šestdesetih let je skušala literarna didaktika rešiti šolsko ukvarjanje s književnostjo njegove družbenovzgojne vloge, kar se je zdelo mogoče le z umikom v nekakšen »strokovni intimizem«, ki se je kazal s scientifikacijo književne didaktike in književnega pouka.
|
|
družínskovzgójen |
-jna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
drvojédka |
redko hišna goba:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
državeboječ |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
državljanskovojen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pripomba z državljanskovojnega stališča bi najbrž omenila dejstvo, da se tudi druga, poražena stran ni ravno izogibala morije med rojaki...
|
|
držávnovzgójen |
-jna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
duhovnorazvojen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
A ob tej ugotovitvi stopi v ospredje avtobiografična zasnova njegove umetnosti: ker mu pomeni umetnost predvsem pot k spoznanju, to pa raste stopenjsko, 'po etapah' --- in je zato tudi vedno le relativno, se je odločil v svoji literaturi dokumentirati prav te 'etape', te duhovnorazvojne postaje.
|
|
duhovnovzgojen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Predlagal je, naj delo poteka po dveh ločenih poteh, telovadni ter moralni in duhovnovzgojni.
|
|
dušévnojérobski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
dušévnorazvójen |
-jna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
dvobojec |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dvobójen |
nanašajoč se na dvoboj:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvobojeválec |
kdor se dvobojuje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvobojevalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Te uroke bomo uporabljali tudi pri dvobojevalnem krožku in turnirju.
|
|
dvobojevališče |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
dvobojevalka |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Celoten izkupiček od prodaje vstopnic, pleskavic in piva bosta dvobojevalki namenili Društvu ljubiteljev parkirnih hiš v središču mesta.
|
|
dvobojeválski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
dvobojevánje |
glagolnik od dvobojevati se:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 
