|
odvrníti |
navadno v zvezi z od 1. narediti, povzročiti, da kdo ne napravi, kar namerava:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
podvrníti |
knjiž., redko podviti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spodvrníti |
-vŕnem; dov., vir: B; povezave:
|
|
nèodvrnljív |
ki se ne da odvrniti, preprečiti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
obraníti |
1. odvrniti napad:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
odvrnítev |
glagolnik od odvrniti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
odvrnljív |
ki se da odvrniti, preprečiti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ókom |
zastar., v zvezi priti v okom odvrniti, onemogočiti, preprečiti:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oplašíti |
1. z vzbujanjem strahu, vznemirjenosti odvrniti koga od kakega dejanja, dela:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|