|
bogoslúžnik |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Prostorska stiska je zevala še izraziteje, ker je bil ves prvi del prostora neposredno pod oltarjem rezerviran za zveličane luminarije, na eni strani za uniformirane bogoslužnike, na drugi za moderne plemiče, kot sta Ludvik Toplak in Danica Simšič.
|
bosost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Med bolj ali manj konstruktivnimi idejami, kako gospodi na sobotni prireditvi pokazati protest, so se študenti odločili (a očitno ne soglasno), da bodo svojo "bosost" pokazali kar konkretno: na oder bi naj prišli brez čevljev in tako pokazali, da so brez tistega, kar zahtevajo, dejansko "bosi".
|
|
brezpreklicno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Cinične postmoderne, v kateri se je vsled hipereklekticističnosti "avtonomnega" uma njegova kritična ost otopila do točke brezbarvnosti ter nesmiselnosti (kar je, trdim, zgolj nezmožnost sodobnega človeka, da bi dojel mišljenje v njegovem razvoju), je brezpreklicno konec.
|
|
brjár |
nar. zahodno leseno plesišče na prostem, oder:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brleč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Velika dvorana... tema... Neke noččččči... brleča luč nad obrazi... Kotttttt bi srebrna ptica... tek na oder... Preletela mrakkkk...
|
|
cerkvenoorganizacijsko |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
... omemba katoliškega škofa Janeza, ki je prišel iz Panonije, bil leta 599 (ali malo pred tem) postavljen za škofa v Novigradu (kastel Novas, v poznoantičnih virih tudi Neapolis, v srednjeveških virih Emon(i)a in Civitas nova), od koder pa ga je shizmatični škof Sever pregnal, ter razprtije v Kopru (v mestu, ki je bilo cerkvenoorganizacijsko združeno z Novigradom, je patriarh Sever po odstranitvi novigrajskega škofa Janeza postavil za škofa po imenu neznanega shizmatika, ki pa je s prebivalstvom vred prestopil v katolicizem in prekinil vezi s shizmatiki) in v Trstu ...
|
|
ciklizem |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Posebne sociološke teorije: ... teorije družbenih sprememb (evolucionizem, neoevolucionizem, difuzionizem, ciklizem, historični materializem, teorija modernizacije); ...
|
|
cistotvoren |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vrsta Heterodera trifolii je v Sloveniji, podobno kot v ZDA, kjer jo prištevajo med najpogosteje najdeno cisto v Severni Ameriki (Norton, 1984; Norton in Isley, 1967), najbolj razširjena cistotvorna ogorčica v obdelovalnih tleh.
|
|
citrusen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Sport je moderna citrusna nota, v kateri se sveži elementi harmonično zlijejo v cvetni šopek ter odišavljajo z izbranim eksotičnim lesom, mošusom in ambro.
|
|
coton |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Psi mini pasem: bion, kavalir, čivava, coton de tulear, jazbčar, foksterier, lhasa apso, metuljček, pekinan, koder, ihcu, beli višavski terier, yorkshirski terier, idr.
|
|
dediferenciácija |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Dediferenciacija (značilna za obdobje postmodernosti) - S.Clegg - pomeni združevanje opravil v organizaciji tako, da postajata človekovo delo in vloga v organizaciji bolj raznolika in manj specializirana.
|
dekonstruktivizem |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Res je, da so v filozofiji, tako kot v znanosti in umetnosti, določene mode in konjunkture, ki v določenih obdobjih in po določenih elementih sovpadajo, npr. postmodernizem v sedemdesetih, dekonstruktivizem v osemdesetih ali minimalizem v devetdesetih.
|
|
dekonstruktivnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na podlagi rizomatske sestave in tudi drugih oznak (parataktičnost, dekonstruktivnost) dramo razglasi za postmodernistično.
|
|
déra |
lesen pod, oder za sušenje zrnja, sadja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dermatofitski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Presenetljivo je bilo spoznanje, kako podrobna in laboratorijsko zahtevna je diagnostika dermatofitskih okužb pri živalih (poleg diagnostike na osnovi anamneze, klinične slike, osnovne laboratorijske diagnostike z wooeovo lučjo, direktnimi mikroskopskimi preparati, barvanimi z laktofenolom in kultivacijo na Sabouraudovem gojišču, uporabljajo tudi moderne laboratorijske metode za ugotavljanje celičnega in humoralnega imunskega odgovora, določajo proteinske profile izoliranih dermatofitov,...).
|
|
dermatoonkologija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Slovenska dermatovenerologija je pred letom 1990 razvila in izvajala kakovostne storitve na področjih dermatoonkologije (Betteto), dermatokirurgije (Bunta), specialne laboratorijske diagnostike (Kansky), celovite obravnave spolnih bolezni (Fettich), otroške dermatovenerologije (Kavčič), alergodermatoz in poklicnih dermatoz (Lunder), dermatomikoz (Lunder).
|
|
descartesovsko |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pa se lotimo descartesovsko sistematično rušit vse te "dogme" s katerimi nas moderna znanost zasipa.
|
|
diapazonski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V svet jezikoslovja pa je vstopil s svojo doktorsko disertacijo Oris slovenskega knjižnega izgovora, s prvim eksperimentalno zasnovanim opisom izgovora slovenskih knjižnih glasov in naglasov (narave fonemov) s tedaj modernimi tehnikami (kot so rentgeniziranje, kimografski zapisi, diapazonski zapisi, mikroskopiranje), metodami in teoretičnimi izhodišči.
|
|
diatezen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Za naše razpravljanje je pomembno, da je Dežman uporabil tako imenovano diatezno strukturo, nekoliko ohlapno pa bi lahko rekli tudi drugotno strukturo (problem v slovenski strokovni literaturi še ni proučen), ki vnaša v pripoved občutek nenavadnosti in privzdignjenosti (tako oblikovanje je značilno za Stritarja, kasneje pa tudi za Moderno).
|
|
diencefalon |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
`Češerika ali epifiza`: Leži v področju tretje možganske kletke in je s svojimi podaljški povezana tudi z diencefalonom. To je zveza, ki je endoneuro-ektodermalnega porekla.
|
|
díxieland |
muz. stil v jazzu po prvi svetovni vojni, ki posnema in modernizira neworleanški jazz:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
dohitevajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pri tem so se pristopi in analize tranzicije stekali predvsem v opisovanje dogajanj v postosocialističnih deželah kot bolj ali manj uspešne naknadne, dohitevajoče "modernizacije" in sistemske transformacije.
|
|
dolgotipalčnica |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Moderna znanost kobilice deli na dolgotipalčnice (tipalke so daljše od telesa), in kratkotipalčnice, (glede na to, ali so tipalke daljše ali krajše od telesa).
|
|
dóm |
1. prostor, hiša, kjer kdo stalno živi, od koder izhaja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
dragolétnik |
zastar. oderuh, špekulant:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dramatizirajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na tematski in pripovedni ravni ga odlikuje čut za atmosfero, tudi za povsem neugledne, efemerne realije, za fabulativne okruške iz družinskih in intimnih scenarijev brez dramatizirajoče arhitekture in brez pretenzij po sporočilni globini; stilno pa se odmika od eklekticizma in manierizma medbsedilno-metafikcijskega postmodernizma tako, da goji videz preprostosti, neumetelnosti in/ali se odpira pogovornosti, vendar ne več zato, da bi ta postala stilno zaznamovana kategorija.
|
|
drznoločen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tam pa, kjer je cesta zavila z vaških polj v sotesko, se je odcepljal od ceste kolovoz, se zavihtel v drznoločnem kamnitem mostiču na drugo stran potoka in se vzpel do petsto korakov v breg, od koder je kakor vojak na straži gledalo nekaj belih poslopij čez obronek sem doli na cesto.
|
|
dvájsti |
-a -o; štev., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: gl. dvajseti: Vsi ti različni pogledi, stališča, verovanja itd. se najdejo v isti točki šele v kulturnem relativizmu, ki je podlaga za vso znanost druge polovice dvajstega stoletja, postsruktralizme, postmodernizem itd.
|
dvojezikoven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Z vstopanjem Slovenije v EU dodatno narašča potreba po računalniško podprtem prevajanju iz in v slovenski jezik, po modernih in dostopnih dvojezikovnih slovarjih slovenskega jezika in po učinkovitem poučevanju prevajanja in tujih jezikov.
|
|
dvonapraven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Razvoj je potekal od dvo na eno in nato na moderno dvonapravno realizacijo.
|
|
estráda |
1. knjiž. vzvišen prostor, oder:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fŕček |
ekspr. koder, zlasti tak, ki visi na čelo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hipocénter |
geol. točka pod zemeljsko površino, od koder izvirajo potresni valovi, žarišče potresa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
wiki
|
|
hodník |
1. ozek, dolg prostor v stavbi, odkoder vodijo vrata v bivalne in druge prostore:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
iglokóžec |
nav. mn., zool. zvezdasto somerne morske živali, porasle z bodicami, Echinodermata; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izmodríti |
1. ekspr. povzročiti, da kdo postane bolj moder, preudaren:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izvozíšče |
kraj, odkoder se izvaža; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
katafálk |
oder, na katerega se položi krsta z mrličem ob pogrebnih svečanostih:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kóbalten |
knjiž. {kobaltovo} moder:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kódrc |
nav. ekspr. manjšalnica od koder:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kódrček |
nav. ekspr. manjšalnica od koder:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kúšter |
ekspr. koder:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
lámpas |
širok rdeč ali moder trak vzdolž zunanjega šiva na hlačah nekaterih svečanih uniform:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
lápis lázuli |
temno moder poldrag kamen z medeno rumenimi lisami:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
lazúren |
1. knjiž., redko nebesno, svetlo moder:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
lazurít |
temno moder poldrag kamen z medeno rumenimi lisami:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mládotúrek |
pristaš gibanja v Turčiji v drugi polovici 19. in v začetku 20. stoletja, ki se bori za ustavno ureditev in modernizacijo države; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
modréti |
1. postajati moder:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
modríkast |
ki ni popolnoma moder:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
modríti |
ekspr. delati, da kdo postaja bolj moder, preudaren:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
modro... |
nanašajoč se na moder1:; prvi del zloženk, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
modro... |
kakor modrolisast, modrosiv, modrozelen ipd.; prvi del zloženk, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
napárati |
nar. položiti na mrtvaški oder:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
novomóden |
ekspr. moderen, sodoben:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
novošégen |
zastar. moderen, sodoben:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ódrc |
manjšalnica od oder:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ódrček |
manjšalnica od oder:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
odríšče |
star. oder:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ódrski |
nanašajoč se na oder:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
odrtíja |
star. oderuštvo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
odrtník |
star. oderuh:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
odvozíšče |
mont. kraj, prostor na vrhu jaška, odkoder se odvaža izkopana ruda:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
páre |
pog. mrtvaški oder:; ž mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
perón |
prostor na železniški postaji, od koder je mogoč dostop do vlakov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
plàv |
pog. moder:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
pódij |
vzvišen prostor, navadno iz desk; oder:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pojúditi |
slabš. narediti, povzročiti, da postane kdo stiskač, oderuh:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pomodréti |
postati moder:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
posinjéti |
knjiž. postati moder, sinji:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povišnjéti |
knjiž. postati vijoličasto moder:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pozoríšče |
zastar. prizorišče, oder:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pozórnica |
zastar. prizorišče, oder:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prèdsôba |
manjši prostor, navadno v stanovanju, odkoder vodijo vrata v bivalne in druge prostore:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prizórnica |
zastar. prizorišče, oder:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
púdelj |
pog. manjši hišni pes vitke postave z dolgo kodrasto dlako; koder:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razgledíšče |
1. kraj, prostor, odkoder je dober razgled:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
róstra |
pri starih Rimljanih govorniški oder na forumu, okrašen s kljuni zajetih ladij:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sinjéti |
knjiž. 1. postajati sinji, svetlo moder:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sínji |
1. svetlo moder:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
skólke |
zastar. mrtvaški oder:; ž mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
starodôben |
knjiž. nemoderen, nesodoben:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
staromóden |
ekspr. nemoderen, nesodoben:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
staromódnost |
ekspr. nemodernost, nesodobnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
starosvétnost |
knjiž. 1. nemodernost, nesodobnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
starošégen |
zastar. nemoderen, nesodoben:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
svetlo... |
kakor svetlomoder, svetlordeč, svetlosinji ipd.; prvi del zloženk, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
šafót |
knjiž. oder za obglavljanje obsojencev:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ščítarica |
nav. mn., pal. izumrle ribe, pri katerih sta glava in sprednji del telesa pokrita s koščenimi ploščami, Placoderma; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
šími |
zastar. eleganten, moderen:; prid. neskl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
težkovôden |
fiz., navadno v zvezi težkovodni reaktor reaktor, pri katerem se kot moderator uporablja težka voda:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ultramarín |
1. navadno temno moder poldrag kamen z medeno rumenimi lisami:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vijóličast |
moder z rahlim rdečkastim odtenkom:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasinjéti |
knjiž. postati sinji, svetlo moder:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | | |
1 101 201 301 401 501 
