|
obséden |
v zvezi obsedno stanje, v nekaterih državah stanje, v katerem na določenem področju vojaška uprava zamenja civilno oblast; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
obsédenec |
nav. ekspr. obseden človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
obsédenje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
obsédenka |
ženska oblika od obsedenec:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
obsédenost |
nav. ekspr. lastnost, stanje obsedenega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
obsedenosten |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
obsédenski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
obsédenstvo |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
avtoobsedenost |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
preobseden |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
ne obsesti |
dov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
vragomèt |
zastar. 1. od hudiča obseden človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vragométen |
zastar. 1. obseden od hudiča:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|