|
občútek |
1. kar se čutno dojame kot lastnosti predmetnega sveta:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
antiobčutek |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
nadobčutek |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
neobčutek |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
páobčútek |
-tka; m, vir: B; povezave:
|
|
práobčútek |
-tka; m, vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
prèdobčútek |
-tka; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
priobčútek |
-tka; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
sámoobčútek |
-tka; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zóperobčútek |
-tka; m, vir: B; povezave:
|
|
ahamkara |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Sledi ahamkara ali ego, občutek samoidentitete, center naše zavesti, iz katerega mislimo, delujemo in reagiramo.
|
|
akatizija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Akatizijo razvije 15 % bolnikov po 1-2 tednih (ali kasneje, po 1-2 mesecih) prejemanja oziroma povišanja odmerka antipsihotika. Je neprijeten stranski učinek. Bolnik je stalno v gibanju, se prestopa ali preseda, lahko pa ima le nenehen občutek siljenja h gibanju (subjektivna akatizija).
|
|
anorektik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Anorektiki zmanjšajo tek, nas navdajo z občutkom sitosti in zmanjšajo željo po hrani. & Anorektiki tega nelagodja ne občutijo. Ko začnejo stradati, doživljajo občutek vznesenosti, evforije, ker možgani sproščajo endogene opioide.
|
|
antipruriginoz |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tinkture arnike in paprike ter sivkino olje s svojim rubefacientnim delovanjem povzročajo povečano prekrvavitev (širjenje krvnih žil) in občutek toplote, medtem ko salicilna kislina (keratoplastik), naftol in mentol delujejo kot sredstva proti srbenju (lokalni antipruriginozi).
|
|
artroskop |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pri pogledu z artroskopom preko posteriornega portala dobimo boljši občutek in predstavo o širini akromiona ter pregled nad spodnjo površino AC sklepa, nasprotno pri pogledu z artroskopom, uvedenim preko anterolateralnega portala lažje ocenimo ukrivljenost akromiona.
|
|
avêrzija |
knjiž. občutek zoprnosti, mržnje, nenaklonjenosti; odpor:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ávra |
med. neugodni občutek pred napadom božjasti, histerije; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
avtosankcija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pravna in moralna sankcija se med seboj razlikujeta po tem, da je pravna sankcija osebi naložena lahko le "od zunaj" - heteronomna narava pravne sankcije, moralna sankcija pa lahko deluje le "od znotraj" - avtonomna narava moralne sankcije, t. i. avtosankcija oziroma občutek slabe vesti.
|
|
bajsa |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Prej sem imela občutek, da si je vsak, ki me je pogledal, mislil: Poglej jo bajso. Kolk kaj požre, da je taka!
|
|
bhava |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
divya bhava (divja bhava) - božansko stanje, zavedanje; božanksi občutek
|
|
bláženost |
ekspr. občutek največje sreče:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ból |
knjiž. občutek duševnega trpljenja; bolečina:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
bolečína |
1. neugoden telesni občutek zaradi bolezni, udarca:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bolést |
knjiž. občutek duševnega trpljenja; bolečina:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cvileč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vedno sem imela občutek, da imam ful visok in cvileč glas, pa sploh ni tko.
|
|
část |
1. občutek velike etične, moralne vrednosti; dostojanstvo, ponos:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čútje |
zastar. čustvo, občutek:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
deidentificirati |
dov. in nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Modus bivanja, s katerim se je človek poistovetil, "razpada" - človek se deidentificira od tega modusa in prav to mu daje občutek smrti.
|
|
denotiranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Prva "kršitev" je širitev stavčnega vzorca s prislovnim določilom načina, zasedeno z besedo sopihaje, ki skuša v bralcu z denotiranjem pospešenega dihanja --- kot posledici strme poti seveda --- še povečati občutek nepraktičnega ravnanja naših prednikov, druga pa stavčni prilastek, ki razširja samostalniško jedro prislovnega določila kraja (ceste): v njem imajo številni izrazi, ki izražajo izredno izpostavljenost ceste in konotirajo težavnost njene gradnje, enako prepričevalno vrednost.
|
|
diatezen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Za naše razpravljanje je pomembno, da je Dežman uporabil tako imenovano diatezno strukturo, nekoliko ohlapno pa bi lahko rekli tudi drugotno strukturo (problem v slovenski strokovni literaturi še ni proučen), ki vnaša v pripoved občutek nenavadnosti in privzdignjenosti (tako oblikovanje je značilno za Stritarja, kasneje pa tudi za Moderno).
|
|
dietilitoluamid |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vendar pa so imeli uporabniki mnogo pripomb (da pusti na koži neprijeten in suh občutek, da ima neprijeten vonj, da je agresiven do plastičnih in lakiranih predmetov in drugo), zato se je podjetje Bayer odločilo, da začne z raziskavami za razvoj nove učinkovine, ki ne bo imela takih pomanjkljivosti kot dietilitoluamid, vendar bo najmanj tako učinkovita.
|
|
disestezija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ali je "disestezija" res "narobe" občutek?
|
|
disgevzija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kemosenzorne motnje najpogosteje razvrstimo kot agevzijo (popolna izguba okusa), hipogevzija (oslabljen občutek za okus), disgevzija (popačenje normalnega okusa), anozmija (popolna izguba voha), hipozmija (oslabljen občutek za voh) in disozmijo (popačenje normalnega voha).
|
|
disozmija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kemosenzorne motnje najpogosteje razvrstimo kot agevzijo (popolna izguba okusa), hipogevzija (oslabljen občutek za okus), disgevzija (popačenje normalnega okusa), anozmija (popolna izguba voha), hipozmija (oslabljen občutek za voh) in disozmijo (popačenje normalnega voha).
|
|
disparevnija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kljub temu da so benigni, pa lahko povzročajo številne težave, kot so npr. podaljšane in močne krvavitve (menoragija, hipermenoreja), ki lahko povzročajo slabokrvnost; pogoste so bolečine, ki se lahko pojavljajo ob mesečnem perilu (dismenoreja), pri odnosih (disparevnija) ali pa povzročajo občutek pritiska v mali medenici.
|
|
dizuterija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Brez alko-remix pogojnih reflexov predvsem pa brez financ-sponzorjev se ne premaknejo niti za milimeter, razen v smeri WC-ja, kamor običajno hodijo v duetu - opravljat proceduro dizuterije in preverjat Always Ultra dichtunge - s poudarkom na vedno suh občutek za statičnost in statistiko.
|
|
dobrodošlost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pa še to, če člouk pride na server pa vas pozdravlja, vsaj hi rečte nazaj, se spodobi in pričara zelo lep občutek dobrodošlosti.
|
|
dójem |
knjiž., navadno s prilastkom vtis, občutek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dopamin |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nikotin je substanca, ki zmede vaše možgane in daje občutek ugodja, ker v možganih sprošča živčni mediator dopamin.
|
|
evdajmoníja |
filoz. občutek največje sreče, blaženost; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
glád |
1. občutek potrebe po jedi; lakota:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gnús |
občutek, ki ga povzroči kaj izredno grdega, odvratnega:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gorečíca |
nar. pekoč občutek v želodcu ali požiralniku; zgaga:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gústa |
nižje pog. okus, občutek:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hú |
1. izraža občutek groze, zoprnosti:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
húj |
1. izraža občutek groze, zoprnosti; hu:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izláčniti |
nav. ekspr. povzročiti občutek potrebe po jedi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izlakotíti |
1. nav. ekspr. povzročiti občutek potrebe po jedi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izpostíti |
nav. ekspr. s postom, odtegovanjem hrane povzročiti občutek potrebe po jedi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izžéjati |
1. povzročiti občutek potrebe po pijači:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kinestétičen |
anat., navadno v zvezi kinestetični občutek sposobnost za zaznavanje dražljajev v mišicah in kitah pri gibanju; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kočljív |
1. nav. ekspr. ki povzroča občutek neprijetnosti, zadrege:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kopríva |
rastlina, ki ima na listih in steblu dlačice, ki povzročajo ob dotiku pekoč občutek:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kváriti |
1. vplivati tako, da se zmanjša občutek ugodnosti, prijetnosti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
láčnost |
občutek potrebe po jedi; lakota:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
lákota |
1. občutek potrebe po jedi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mrazljív |
nav. ekspr. ki povzroča občutek mraza:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasláda |
nav. ekspr. 1. zelo prijeten, ugoden občutek zaradi zadovoljevanja kakega nagnjenja, želje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasladílo |
knjiž. 1. sredstvo, navadno brez hranilne vrednosti, ki vzbuja zelo prijeten, ugoden občutek, zlasti telesni; mamilo, poživilo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naslájati se |
nav. ekspr. imeti, doživljati zelo prijeten, ugoden občutek zaradi zadovoljevanja kakega nagnjenja, želje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
občút |
zastar. občutek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
občutljáj |
zastar. čustvo, občutek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
odpòr |
1. občutek zoprnosti, mržnje, nenaklonjenosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
páslíka |
psih. kratkotrajen učinek občutka ali zaznave potem, ko je dražljaj, ki je občutek ali zaznavo povzročil, prenehal delovati:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
počútek |
1. star. občutek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ponòs |
1. občutek velike etične, moralne vrednosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ponôsen |
1. ki ima občutek velike etične, moralne vrednosti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
preganjávica |
1. ekspr. občutek preganjanosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prepékati |
v zvezi s sonce povzročati občutek zelo močne toplote:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prijéten |
1. ki vzbuja občutek ugodja:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
skomína |
nav. mn. 1. kratkotrajen neprijeten občutek vzdraženosti, rahlega skelenja v zobeh ob zaužitju kake jedi, zlasti zelo kisle, trpke:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
skomínati |
1. brezoseb. imeti kratkotrajen neprijeten občutek vzdraženosti, rahlega skelenja v zobeh ob zaužitju kake jedi, zlasti zelo kisle, trpke:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
skŕb |
1. občutek nemira, tesnobe zaradi neprijetnega, težkega položaja ali strahu pred njim:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
slabóst |
1. neugoden občutek telesne nemoči:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
slást |
1. zelo prijeten, ugoden občutek zaradi zadovoljevanja kakega nagnjenja, želje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
slutíti |
1. na osnovi nedoločnih razlogov imeti občutek, misliti, da je, obstaja, se bo zgodilo zlasti kaj neprijetnega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
slútnja |
1. navadno s prilastkom nedoločen občutek, nedoločna misel, da je, obstaja, se bo zgodilo zlasti kaj neprijetnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
srám |
1. neprijeten, neugoden občutek, ki nastane iz zavesti o neprimernosti, nečastnosti lastnega ravnanja, stanja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
srbéti |
nav. 3. os. 1. povzročati neprijeten občutek, zlasti na koži, ki sili k praskanju:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
srép |
1. ki zaradi nepremičnosti, hladnosti vzbuja neprijeten občutek:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sŕh |
neprijeten občutek na koži z drhtenjem zaradi močnega vznemirjenja, odpora, strahu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sŕhek |
1. ki zaradi togosti, ostrosti ob dotiku vzbuja neprijeten občutek na koži:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ščegetáti |
1. s premikanjem rahlo dotikajočega se predmeta povzročati dražeč občutek, ki sili k smehu, refleksnim gibom:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tákt |
občutek za primerno ravnanje, vedenje pri občevanju z ljudmi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
težáva |
1. neugoden telesni ali duševni občutek zaradi nepravilnega delovanja organizma:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
udóben |
ki pri uporabi daje občutek ugodja:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
udóbje |
1. kar pri uporabi daje občutek ugodja:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugájati |
z dajalnikom 1. biti tak, da vzbuja občutek ugodja:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugréti |
1. povzročiti občutek toplote:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uláčniti |
povzročiti občutek potrebe po jedi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ulákotiti |
povzročiti občutek potrebe po jedi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
upéhati |
s priganjanjem k teku, hitri hoji povzročiti pri kom težko dihanje, občutek utrujenosti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
užéjati |
povzročiti občutek potrebe po pijači:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
užítek |
1. občutek telesnega, duševnega ugodja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vést |
1. občutek, zavest o moralni vrednosti lastnega ravnanja, mišljenja, ki vzbuja občutek moralne odgovornosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vésten |
nanašajoč se na vest, občutek:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vročíca |
1. stanje pri visoki vročini, za katero so značilni občutek vročine, potenje in včasih duševne motnje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrtoglàv |
1. ki ima po vrtenju, zaradi višine, slabega telesnega stanja občutek, da se vrti sam ali da se vrtijo predmeti okoli njega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrtoglávica |
občutek koga po vrtenju, zaradi višine, slabega telesnega stanja, da se vrti sam ali da se vrtijo predmeti okoli njega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagnjáviti |
ekspr. z vztrajnim, vsiljivim nadlegovanjem povzročiti občutek neugodja, nejevolje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
