|
óbčina |
1. osnovna samoupravna družbenopolitična skupnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
občinár |
nar. pripadnik določene občine; občan:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
občinarjar |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
občinárski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
občinarstvo |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
hiperobčina |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
kvaziobčina |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
miniobčina |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
pòdóbčina |
zgod., od 1814 do 1850 upravna enota, podrejena glavni občini:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poobčinariti |
dov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
práóbčina |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
robčína |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
soobčina |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
vèleóbčina |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
asvaltirati |
nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
gl. asfaltirati: Kaj mene briga, kdo je kdo v politiki in kaj počnejo, če hočem da mi občina asvaltira cesto do hiše.
|
|
distriktski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V teh državah je osnovna raven samouprave občina, druga raven, ki se redko poimenuje 'regionalna', pa obsega zlasti majhne enote (distriktske vrste).
|
|
komúna |
1. publ. občina:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mèdobčínski |
ki je, poteka med občinami:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ubóžnosten |
jur., nekdaj, v zvezi ubožnostno spričevalo listina, ki jo izda občina o gmotnih razmerah osebe; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|