nôžen |
nanašajoč se na nogo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
breznóžen |
redko breznog:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ceponožen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
četveronóžen |
redko četveronog:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
deseteronožen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Med njimi je nekaj podzemnih vrst postranic (rod Niphargus) in deseteronožni raki (rodovi Astacus, Austropotamobius in Troglocaris).
|
desetnožen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
desnonožen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
dolgonóžen |
dolgonog:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dvájsetnóžen |
-žna -o; prid., vir: B; povezave:
|
dvanajstnožen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
dvónóžen |
1. ki ima dve nogi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
enakonožen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
ênonóžen |
1. ki ima eno nogo, en podstavek:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
enopanožen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
ênoženàt |
-áta -o; prid., vir: B; povezave:
|
ênožênec |
-nca; m, vir: B; povezave:
|
ênožénski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
ênožénstvo |
zakon moža z eno ženo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
glavonóžen |
-žna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
hitronóžen |
-žna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
kosmatonožen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
kratkonóžen |
-žna -o; prid., vir: B; povezave:
|
lahkonóžen |
-žna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
lastnonóžen |
-žna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
leponôžen |
-žna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
levonožen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
mednóžen |
-žna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
mèdpánožen |
-žna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
mehkonóžen |
-žna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
mnogonožen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
mnóžen |
zastar. številen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
množênčev |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
množênec |
mat. število, ki se množi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
množenína |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
množênje |
glagolnik od množiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
modernoženski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
multipanožen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
nadpanožen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
namnožen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
namnoženost |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
nanóžen |
-žna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
nèmnóžen |
-žna -o; prid., vir: B; povezave:
|
nepanožen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
obnóžen |
ki je, se nahaja ob nogah:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obvznóžen |
-žna -o; prid., vir: B; povezave:
|
obznóžen |
-žna -o; prid., vir: B; povezave:
|
odnóžen |
-žna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
odnožênje |
glagolnik od odnožiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
osemnožen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
osmeronožen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
osmonožen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
pánožen |
nanašajoč se na panogo, dejavnost:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
petnožen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
ploskonóžen |
-žna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
podnóžen |
1. ki je za pod noge:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
podpanožen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
pomnožênje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
pomnoženost |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
povójnoženíjski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
prednožen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
prednožênje |
glagolnik od prednožiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
premnóžen |
-žna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
prenamnožen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
prinóžen |
ki je, se nahaja pri nogah:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prinožênje |
glagolnik od prinožiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prótinóžen |
-žna -o; prid., vir: B; povezave:
|
razmnoženína |
knjiž. izdelek, ki nastane pri razmnoževanju besedila:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
razmnožênje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
raznonožen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
raznóžen |
šport. pri katerem so noge raznožene:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
raznožênje |
glagolnik od raznožiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
snožen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
sònôžen |
šport. ki se dela na obeh nogah, z obema nogama:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
stónóžen |
-žna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
strahonóžen |
-žna -o; prid., vir: B; povezave:
|
šesteronóžen |
-žna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
šestnožen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
širokonóžen |
-žna -o; prid., vir: B; povezave:
|
štírinóžen |
1. ki ima štiri noge:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tankonóžen |
-žna -o; prid., vir: B; povezave:
|
težkonožen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
trínóžen |
ki ima tri noge:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
trónóžen |
trinožen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vèčnóžen |
-žna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
večpanožen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
vèlenóžen |
-žna -o; prid., vir: B; povezave:
|
veslonóžen |
-žna -o; prid., vir: B; povezave:
|
visokonóžen |
-žna -o; prid., vir: B; povezave:
|
vzmnóžen |
-žna -o; prid., vir: B; povezave:
|
vznóžen |
nanašajoč se na vznožje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zanóžen |
šport., v zvezi zanožna stoja stoja, pri kateri ima telovadec eno nogo iztegnjeno nazaj in se z njo s prsti dotika tal; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zanožênje |
glagolnik od zanožiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
znotrajpanožen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
znóžen |
-žna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
dekomponibilnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
J. Bračič, Spekter komutativne Banachove algebre in dekomponibilnost operatorjev množenja
|
descartesovski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Narodno tkivo je bilo kajpak na secirnici, individualizem se je objektiviral, Descartova tradicija se ni tukaj razvija ne v kakšen posebni racionalizem ne v metodično skepso v spoznavoslovju, kaj šele, da bi obstajal kakšen dualizem v nauku o biti - kartezijanstvo so se igrali kvečjemu tisti, ki so določali vednost družbenozgodovinskih - daljnih - ciljev ter so descartesovsko paradigmo, kolikor so sploh vedeli zanjo, uporabljali največ za izgovor v civilizacijskem smislu, torej v industrijski raz/množenosti, v preračunljivem in največ nemoralnem naravoslovnem produciranju fahidiotov, v eksaktnih vedah lastne nedoloč(e)nosti, v nekakšnem ekološko vse bolj
zasvinjanem gospostvu »človeka« nad »naravo« in podobno.
|
distributívnost |
mat. lastnost množenja, da se lahko eden izmed faktorjev razčleni in posamezni členi množijo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
dvákrátnik |
mat. rezultat množenja s številom dve:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
klòn |
agr. vegetativno razmnoženo potomstvo ene same matične rastline; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kràt |
1. mat. grafično znamenje za množenje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|