|
naráva |
1. od človeka neodvisni predmetni svet in sile, ki v njem delujejo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
narávar |
knjiž. naravoslovec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
narávarski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
fotonarava |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
nàdnaráva |
v krščanstvu kar je, obstaja nad naravnim, izkustvenim:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pòdnaráva |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
pránaráva |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
prótinaráva |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
sònaráva |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
vsènaráva |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
aleatornost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Plačilo kot element pojma storitev element priložnosti ali aleatornosti in na drugi strani športna narava storitvam ne odpravita njihove gospodarske narave.
|
|
aminobutirat |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vanje so tako uspeli vgraditi aminokisline (v enem primeru o-metil-L-tirozin, v drugem aminobutirat), ki jih v naravnem prepisovanju/prevajanju narava ne uporablja.
|
|
avtoheroiziranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Moralna narava - osebna vest -, ki je v njiju in ki ni socialna, ampak personalna, jima omogoča, da ju okolje ne potegne v blato; da ne vidita okrog sebe le blata, Torkar; da ne izvzemata iz blata le sebe v avtoheroiziranju; tudi Torkar.
|
|
avtosankcija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pravna in moralna sankcija se med seboj razlikujeta po tem, da je pravna sankcija osebi naložena lahko le "od zunaj" - heteronomna narava pravne sankcije, moralna sankcija pa lahko deluje le "od znotraj" - avtonomna narava moralne sankcije, t. i. avtosankcija oziroma občutek slabe vesti.
|
|
bít |
knjiž. 1. bistvo, vsebina, narava:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
bítnost |
knjiž. bistvo, vsebina, narava:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bogocentričen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zdaj je izšla njegova druga knjiga, z metaforičnim naslovom Gosenice in metulji, v kateri skuša skozi esejistično osebnoizpovedno raziskovanje nakazati, kako se lahko iz goseničnega kokona (naša egocentrična narava), v katerega smo "oviti" - z iskrenim samoiskanjem in delovanjem - prelevimo v metulja (naša bogocentrična narava).
|
|
božánskost |
narava, lastnosti boga, božanstva:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
božánstvenost |
narava, lastnosti boga, božanstva:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
častivredno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ker torej obstaja ali gotova Usoda ali negotova Narava, koliko častivredneje in bolje je kot zastopnika resnice sprejeti nauk prednikov, spoštovati izročena verovanja, častiti bogove, katerih so te starši naučili bati se raje kakor jih pobliže spoznati; in ne prinašati sodb o božanstvih, temveč verjeti prednikom, ki so si v še surovi dobi, ko se je sam svet šele rojeval, zaslužili imeti bogove - bodisi naklonjene bodisi kot kralje.
|
|
čúd |
knjiž., s prilastkom skupek človekovih lastnosti, iz katerih izhaja njegovo ravnanje; narava:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
diaforičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
B. Ošlaj, Človek in narava - osnove diaforične etike narav, Ljubljana 2000
|
|
hudíčevstvo |
ekspr. narava, lastnosti hudiča:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naráv |
star. narava, čud:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natóra |
zastar. narava:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natúra |
1. knjiž., navadno s prilastkom skupek človekovih lastnosti, iz katerih izhaja njegovo ravnanje; narava:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
naturél |
knjiž., redko narava, značaj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nráv |
zastar. 1. narava, čud:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nráv |
knjiž. 1. navadno s prilastkom skupek človekovih lastnosti, iz katerih izhaja njegovo ravnanje; narava:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priróda |
narava:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
sátanstvo |
ekspr. narava, lastnosti satana:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spinozízem |
filoz. nauk filozofa Spinoze, po katerem sta bog in narava različna vidika iste substance:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|