|
načêlnik |
1. uslužbenec, ki vodi kak oddelek, zlasti v javni upravi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
načêlnikov |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
načelnikovánje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
načelnikovati |
nedov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
nadnačelnik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
pòdnačêlnik |
nekdaj namestnik načelnika:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
postajenačêlnik |
šef postaje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
postajenačêlnikov |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
rodonačêlnik |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
sònačêlnik |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
načêlnica |
1. ženska oblika od načelnik:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
načêlniški |
nanašajoč se na načelnike ali načelništvo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
načêlništvo |
naslov, dejavnost načelnikov:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
načelováti |
1. biti načelnik:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
načêlstvo |
1. urad načelnika:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prvoméstnik |
zastar. predsednik, načelnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|