|
mudíti |
1. s svojo prisotnostjo, početjem ovirati koga pri njegovem delu:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izmudíti |
-ím; dov., vir: B; povezave:
|
|
pomudíti se |
1. v zvezi s s, z porabiti čas za kaj, kar je ovira pri določenem delu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
potalmúditi |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
|
pozamudíti se |
-ím se; dov., vir: B; povezave:
|
|
zamudíti |
1. zaradi prepoznega prihoda kam ne udeležiti se začetka česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zmudíti |
-ím; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
mujênje |
glagolnik od muditi:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pomújati se |
knjiž. večkrat se muditi, zadrževati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakasnéti |
knjiž. 1. priti kam pozneje, kot je določeno; zamuditi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamúda |
1. glagolnik od zamuditi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapoznéti |
knjiž. 1. priti kam pozneje, kot je določeno; zamuditi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|