|
môlek |
star. priprava iz kroglic, nabranih na vrvico ali verižico, za molitev rožnega venca; rožni venec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
moléksati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
molektrónika |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
molektrónka |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
molékula |
kem. najmanjši delec spojine iz različnih ali enakih elementov, ki ima še vse njene lastnosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
molekuláren |
nanašajoč se na molekulo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
molekularnobiološki |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
molekularnodisperzen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
molekularnogenetičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
molekularnogenetski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
molekularnogenetsko |
prisl., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
molekulárnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
molekulátor |
-ja; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
molékulen |
-lna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
molékulski |
nanašajoč se na molekulo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bimolekularen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Poleg tega smo v okviru modeliranja procesov študirali vplive oblike molekul na popravke ničelne energije za predlagan model bimolekularnih reakcij.
|
|
biomakromolekula |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Biofizikalne merilne metode nam dajo podrobne informacije o strukturi, dinamiki in interakcijah med biomakromolekulami.
|
|
bíomolékula |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
biomolekularen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
biomolekulski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
drobnomolekularen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Raziskovalci ob uporabi kemije, biologije, biofizike in računalniškega modeliranja določijo strukturo ciljnega proteina in nato tej ciljni molekuli oblikujejo prilagojeno specifično drobnomolekularno aktivno substanco z zdravilnimi lastnostmi.
|
|
ekvimolekuláren |
-rna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
enomolekularen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
finomolekularen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
genskomolekularen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
grámmolékula |
kem. masa čiste snovi v gramih, ki številčno ustreza njeni molekulski masi; mol; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
intermolekularen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
intermolekularno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
íntermolékulski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
íntramolekuláren |
-rna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
íntramolékulski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
ionskomolekularen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
kílomolékula |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
majhnomolekularen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
majhnomolekulski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
mákromolékula |
kem. molekula, katere masa je večja kot deset tisoč:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mákromolekuláren |
-rna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
mákromolékulski |
pridevnik od makromolekula:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
malomolékulski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
mèdmolekuláren |
-rna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
medmolekulski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
megamolekula |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
mikromolekularen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
mónomolekuláren |
-rna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
mónomolékulen |
-lna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
monomolekulski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
nàdmolékula |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
nàdmolekuláren |
-rna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
nadmolekularnost |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
nadmolekulski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
nemolekularen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
nízkomolekuláren |
-rna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
nizkomolékulen |
-lna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
nizkomolekulski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
nižjemolekularen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
omoléksati |
-am; dov., vir: B; povezave:
|
|
órtomolekuláren |
-rna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
pomôlek |
-lka; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
submolekularen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
supermolekularen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
supermolekulski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
supramolekularen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
supramolekulski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
trimolekularen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
turbomolekularen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
večmolekularen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
vèlemolékula |
kem. molekula, katere masa je večja kot deset tisoč; makromolekula:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vèlemolékulski |
pridevnik od velemolekula:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
velikomolekularen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
visokomolekuláren |
kem. makromolekulski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
visokomolekulski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
víšemolékulen |
-lna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
acetilglukozamin |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Biosintezo peptidoglikana delimo v tri faze: začenja v citoplazmi, kjer nastaja kompleks pentapeptida in muraminske kisline, proces se nadaljuje na citoplazemski membrani, kjer se spenja muramin z N-acetilglukozaminom, ti sestavni deli peptidoglikanske mureinske vrečke se nato izločajo na površino C. M. in povezejo oz. se zamrežijo v makromolekularni kompleks s pomočjo peptidnih vezi.
|
|
acilen |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Acetat se s pomočjo energije (ATP) veže na koencim A (Co-A). Co-A je glavni aktivni prenašalec acilnih molekul v celicah.
|
|
adenohipofizen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Eksperimentalna nevroendokrinologija: sekundarni prenašalci in molekularni mehanizmi uravnavanja eksocitoze adenohipofiznih celic /Vodja projekta: dr. Robert Zorec
|
|
adenosinfosfat |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Fosfor je tudi ključni del zelo pomembne molekule v celicah ATP (adenosinfosfat), to je molekule, ki uskladišči energijo v vsaki celici.
|
|
adenozil |
prid. neskl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nastali metionin je izhodiščna spojina za sintezo S-adenozil metionina (SAM), ki je najpomembnejši celični donor metilne skupine za reakcije metilacije molekul DNK, RNK in proteinov (1).
|
|
adenozindifosfat |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Da se misicna celica skrci, potrebuje energijo, ki se sprosti, ko ATP molekule razpadejo na ADP (adenozindifosfat) ...
|
|
adenozintrifosfat |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
wiki
Primer:
Adenozíntrífosfát (kratica ATP) je energijsko bogata molekula, ki jo živi organizmi uporabljajo za kratkoročno shranjevanje energije.
|
|
adhezíja |
fiz. sila, ki privlači molekule različnih snovi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
adsorber |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na splošno se aktivno oglje smatra za zelo neselektiven adsorber, kar pomeni, da nase ne veže samo škodljive ampak tudi nekatere koristne molekule.
|
|
adsorbiran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pri premikanju delca v suspenziji, se okoli njega ustvari električna dvojna plast, sestavljena iz stabilne monomolekularne plasti adsorbiranih ionov in mejna plast, ki meji na notranjost raztopine.
|
|
aglikonski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Sestavljeni so iz aglikonskega steroidnega dela in ene molekule ramnoze.
|
|
akrilamid |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
AKRILAMID V zadnjem letu so znanstveniki odkrili še posebno nevarno molekulo Akrilamid, ki se obnaša kakor prosti radikal in ga v prosti obliki ne najdemo. Alrilamid se tvori v hrani, ki vsebuje beljakovine in ogljikove hidrate, to je pri ocvrtih in praženih živilih, pri temperaturah nad 120 stopinj celzija.
|
|
aktinin |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V mitohodrijih se sintetizirajo energijsko bogate molekule adenozin trifosfata (ATP). V celici in v membrani celice so prisotne še zgoščine elipsoidne oblike, ki vsebujejo protein ? - aktinin.
|
|
alinin |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ko se česnove celice pretrgajo z rezanjem ali stiskanjem, spustijo encim z imenom allinaise, ki kemijsko spreminja naravni alinin v alicin, molekulo ki vsebuje žveplo, ki ima trdovraten, oster vonj, ki je glavna sestavina v vseh kuhinjah na svetu.
|
|
alograft |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Imunosupresivne molekule v alograftih.
|
|
alotrópski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Alotropska modifikacija žvepla, stabilna pri sobni T, je t. i. alfa-žveplo, ki je grajeno iz obročastih molekul S8 (ciklo-oktažveplo) in kristalizira rombsko.
|
amfifilen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Poveže se s keratinom preko ionskih in nepolarnih vezi, zato so molekule barvil vselej amfifilne in večinoma tudi nabite.
|
|
amfipatičnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Da je temu tako, leži razlog v amfipatičnosti molekule, kar pomeni, da je molekula tako hidrofilna in hidrofobna.
|
|
aminoacil |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Aminoacil tRNK (aminoacyl tRNA; Aminoacyl-tRNA) je ester aminokisline določene tRNK molekule, redukcijo katalizirajo specifične (20) aminoacil-tRNK sintetaze.
|
|
aminobenzojski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Molekula folata je zgrajena iz pteridinskega obroča, p-aminobenzojske kisline ter glutamata.
|
|
aminokarboksilen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Beljakovine so makromolekularne spojine, sestavljene iz amino kislin (aminokarboksilnih kislin), te so povezane s peptidno vezjo.
|
|
aminoliza |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Po odstranitvi karbamatne zaščite z bazično hidrolizo smo molekuli z reakcijo aminolize -laktona-D-glukonske kisline pripeli hidrofilni del.
|
|
anabolija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
anabolija (anabolism; Anabolismus) je sinteza kompleksnih molekul s presnavljanjem enostavnejših, kar zahteva sodelovanje določenih anabolnih encimov in presnovne energije.
|
|
analit |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
In nazadnje, za merjenje medmolekularnih interkacij z SPR-om potrebujemo zelo majhno količino ligandov ali analitov.
|
|
antigenost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Idiotipi (idiotypes; Idiotypen) so antigene determinante, značilne za nek določen osebek; idiotip pomeni tudi antigenost variabilne regije posamezne imunoglobulinske molekule. (Naegeli, 1884).
|
|
antikodon |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Antikodon (anticodon; Anticodon) je trojček (triplet) nukleotidov v transfer (prenašalni) RNK (tRNK) molekuli, ki se združuje s komplementarnimi pari baz specifičnega trojčka ali kodona v messenger (sporočilni) RNK (mRNK) molekuli v procesu translacije (prevajanja) v ribosomu, kar omogoča vgraditev prave aminokisline v rastočo peptidno verigo.
|
|
ántioksidánt |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Antioksidanti so nekakšne protisnovi, ki proste radikale ukrotijo, spreminjajo v nenevarne molekule ali pa prekinjajo nevarno verižno reakcijo oksidacij celičnih sestavin.
|
antiterminacijski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Antiterminacijski faktor (anti-termination factor; Antiterminator) je protein, ki povzroča, da RNK polimeraza spregleda stop signal pri transkripciji določenih mest v DNK molekuli.
|
| |
