|
vzdigoválen |
redko ki povzroča, omogoča dviganje; dvižen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zablokírati |
1. z obkolitvijo onemogočiti, preprečiti izhod:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadušljív |
1. ki onemogoča dihanje, jemlje dih:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagradíti |
z namestitvijo česa omejiti kak prostor, da je dostop, gibanje onemogočeno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagrajeváti |
z nameščanjem česa omejevati kak prostor, da je dostop, gibanje onemogočeno:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakrílce |
aer. del na zadnjem robu krila ob trupu letala, ki z odklonom navzdol omogoča manjšo hitrost pri vzletu in pristanku:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaparkírati |
1. z napačnim parkiranjem onemogočiti drugemu vozilu, da bi se premaknilo, odpeljalo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapírnica |
1. knjiž. priprava iz dveh nerazstavljivo povezanih ploščic, pritrjenih vsaka na svoj del, ki omogoča zapiranje, odpiranje; šarnir:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapóra |
1. naprava, ki onemogoča prehod:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapréčiti |
star. preprečiti, onemogočiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaskakováti |
1. skakati, dvigati se na koga v položaj, ki omogoča paritev:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaskočíti |
1. skočiti, dvigniti se na koga v položaj, ki omogoča paritev:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatvórnica |
star. premična naprava, ki onemogoča, ovira pretok česa; zapornica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazímiti |
agr. narediti, da pride kaj v stanje ali v prostor, ki omogoča, da se ohrani čez zimo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
znabíti |
star. morda, mogoče:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
značílen |
1. ki stvar, osebo določa tako, da jo je mogoče razpoznati, ločiti od istovrstnega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
známenje |
1. kar omogoča sklepanje na; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zveličáven |
1. rel. ki omogoča zveličanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
životvóren |
knjiž. ki povzroča, omogoča, da je kaj živo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žmíc |
nar. vzhodno končni del biča iz vlaken lanu, konoplje, ki omogoča pokanje; pokec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
1 101 201 301 401 501