|
buenosáireški |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Kar piše buenosaireški tednik Svobodna Slovenija, res ni posebno umno; je sestavljeno iz stereotipov, brez poznavanja slovenske stvarnosti; a ni mnogo slabše od pisanja Slovenca.
|
celóm |
zool. votlina med črevesom in telesno steno mnogoceličarjev, obdana z nežno kožico; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cenocističen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Hifa ni predeljena s septami, pravimo da je cenocistična in lahko nanjo gledamo kot na ogromno mnogojedrno celico.
|
|
cévkar |
nav. mn., zool. mnogočlenarji z apnenčasto ali usnjato cevko, Sedentaria; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
címnat |
ki ima mnogo cim:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cisaprid |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Mnogo nevarnejša je kombinacija protialergične učinkovine terfenadin (teridin) ali urejevalca prebave cisaprida (digenol) in grenivke, ker povzroči močne aritmije, neubrano bitje srca.
|
|
cmokljanje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ugotovili smo, da ta gospa ne pomeni samo lepo obnašanje, ampak mnogo več: hvala, če ti kdo kaj da; brez cmokljanja in govorjenja pri hrani; prilagajanje družbi in spoštovanje ljudi različnih ras in jezikov; biti urejen in izbrati primerno obleko; spoštovanje in vljudnost do starejših; ...
|
|
collie |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Mnogo je teorij o nastanku pasme, zapisi in fotografije pa dokazujejo, da so aussieji prišli z izseljenci iz Evrope najprej v Avstralijo in od tam z njihovimi ovcami v Ameriko, se križali z različnimi collieji in ovčarji, tudi pirenejskimi in mejnimi, vse z namenom dobiti dobrega delovnega psa za delo s čredami.
|
|
čéstokrat |
knjiž. mnogokrat, pogosto:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
četrtvalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Impedanca lihega mnogokratnika četrtvalne linije: Z = (Zo * Zo) / Zb
|
|
četvornost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
A ni škoda, da se prav uma tako oklepamo, pa ravno z njim stvari razcepimo v dvojnosti in četvornosti in mnogoterosti, se zapletemo v mrežo vseh pestrosti in se gremo vspostavljanja 'pravilnih' odnosov, namesto da bi dojeli samo to, da smo Eno in bi stremeli k Duhu, ne k razumarskim razlagam in razumevanjem, ki so nujno nepopolna?
|
|
demodikoza |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Največkrat so vzrok različne alergije, včasih zajedalci (demodikoza), motnje pri delovanju hormonskih žlez, prirojena slaba odpornost živali in mnogo drugih.
|
|
diagonála |
1. geom. črta, ki veže oglišči mnogokotnika, ki nista na isti stranici, ali oglišči telesa, ki nista na isti mejni ploskvi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dianičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V 'Magiki' sem zapisal: "Te dianične okoliščine nasprotujejo normalni zavesti, a so v Samadhiju še mnogo bolj izrazite. Dočim se v Dhyani enostavno dve stvari združita, pa v Samdhiju vse stvari planejo skupaj in se združijo. Lahko bi rekli, da je v Dhyani še vedno prisotna nasprotnost med nečim obstoječim in ostalim mnoštvom neobstoječega; v Samadhiju pa se mnoštvo in eno združita v enost bivanja in ne-bivanja. Ta definicija temelji na izkustvu in ne na razmišljanju."
|
|
diapir |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na področju Perzijskega zaliva je znanih okoli 200 solnih diapirjev, med njimi mnogo aktivnih.
|
|
dietilitoluamid |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vendar pa so imeli uporabniki mnogo pripomb (da pusti na koži neprijeten in suh občutek, da ima neprijeten vonj, da je agresiven do plastičnih in lakiranih predmetov in drugo), zato se je podjetje Bayer odločilo, da začne z raziskavami za razvoj nove učinkovine, ki ne bo imela takih pomanjkljivosti kot dietilitoluamid, vendar bo najmanj tako učinkovita.
|
|
difenhidramin |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Difenhidramin je povzročil mnogo večjo zaspanost čez dan, kot loratadin pri merjenju zmanjšanja latentnega časa nastopa encefalografskega spanja pri zdravih odraslih.
|
|
dipipanon |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Poleg teh opijevih derivatov je še mnogo popolnoma sintetičnih opiatov, kot je metadon (droga, ki jo široko uporabljajo pri zdravljenju odvisnosti od heroina), petidin (meperidin) in dipipanon.
|
|
dlakocepnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Stvar mi je zelo všeč, morda malce zaostaja v kvaliteti zvoka, vendar je to bolj dlakocepnost, saj v mnogo drugih pogledih veliko boljši ...
|
|
dolgoléten |
ki traja mnogo let:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
določevalski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Za naslednje faze popisa ostaja torej še mnogo določevalskega dela, zlasti pri iglavcih, slečih in nekaterih drugih skupinah lesnatih rastlin.
|
|
dŕdrast |
ekspr. ki hitro in mnogo govori:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drdràv |
ekspr. ki hitro in mnogo govori:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvóčlén |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Relacija v matematiki in sodobni algebri je odnos (mnogolična preslikava) med elementi množice, na primer dvočlene relacije: enakost = , neenakost ? večje od >, manjše od <.
|
galêrta |
biol. rahla, poltrda koloidna snov z mnogo vode, zdriz:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gástrula |
biol. čašici podoben zarodek mnogoceličarjev, obdan z dvojno plastjo celic:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gostobeséden |
ki {rad} z mnogo besedami, obširno govori, pripoveduje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hrustánčnat |
1. ki vsebuje mnogo hrustanca:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
íkskrat |
ekspr. velikokrat, mnogokrat:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
krátnik |
s števnikom mnogokratnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
lúsk |
bot. iz dveh plodnih listov nastali podolgovati mnogosemenski suhi plod:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
lúšček |
bot. iz dveh plodnih listov nastali okroglasti mnogosemenski suhi plod:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
maloščetínec |
nav. mn., zool. mnogočlenarji, ki imajo na členih malo ščetin, Oligochaeta; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
metazój |
nav. mn., biol. mnogocelična žival; mnogoceličar:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mórula |
biol. murvi podoben zelo zgoden zarodek mnogoceličarjev; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
múltilaterálen |
večstranski, mnogostranski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
multípel |
knjiž. mnogokraten, večkraten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
multi... |
nanašajoč se na mnogo, več:; prvi del zloženk, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
obílo |
knjiž. veliko, mnogo:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
obílokrat |
star. velikokrat, mnogokrat:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
obilováti |
knjiž. imeti veliko, mnogo česa:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
piramída |
1. geom. telo, ki ga omejujeta mnogokotnik in plašč:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pluralízem |
1. knjiž. obstajanje več enakovrednih, enako pomembnih sestavin; mnogovrstnost, raznovrstnost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poliandríja |
knjiž. zakon žene z več možmi hkrati; mnogomoštvo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poliéder |
geom. telo, ki ga omejujejo mnogokotniki:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
poligamíja |
zakon moža z več ženami ali žene z več možmi hkrati; mnogomoštvo, mnogoženstvo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poligonálen |
knjiž. ki ima mnogo kotov; mnogokoten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
polimerizácija |
kem. spajanje zlasti organskih nenasičenih molekul v makromolekule z mnogo večjo molekulsko maso in isto procentno sestavo elementov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
polimerizírati |
kem. povzročati spajanje zlasti organskih nenasičenih molekul v makromolekule z mnogo večjo molekulsko maso in isto procentno sestavo elementov:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
polimórfen |
1. knjiž. mnogovrsten, raznovrsten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
polimorfízem |
biol. pojav, da ima živo bitje iste vrste razne oblike, mnogoličnost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
polinóm |
mat. izraz, ki ima več členov, mnogočlenik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
polisíndeton |
lit. nizanje, naštevanje besed ali stavkov, povezanih med seboj z istim veznikom; mnogovezje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
politeíst |
kdor veruje v več bogov, mnogobožec; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
politeízem |
vera, verovanje v več bogov, mnogoboštvo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
premóžen |
ki ima mnogo materialnih dobrin:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prenékaj |
knjiž., ekspr. veliko, mnogo:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prenekájkrat |
knjiž., ekspr. velikokrat, mnogokrat:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prenekatérikrat |
knjiž., ekspr. velikokrat, mnogokrat:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prenékikrat |
knjiž., ekspr. velikokrat, mnogokrat:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prerázen |
knjiž., ekspr. zelo različen, mnogovrsten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prízma |
1. geom. telo, ki ga omejujeta dva vzporedna, skladna mnogokotnika in plašč:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
rágljast |
slabš. ki hitro in mnogo govori:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
raznolíčje |
knjiž. raznovrstnost, mnogovrstnost:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
raznolíčnost |
knjiž. raznovrstnost, mnogovrstnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
raznoobrázen |
knjiž. raznovrsten, mnogovrsten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
raznotér |
knjiž. raznovrsten, mnogovrsten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
raznotérost |
knjiž. raznovrstnost, mnogovrstnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sól |
kem. koloidna snov v tekočem stanju, ki vsebuje mnogo vode:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
spúžva |
1. nav. mn., zool. mnogoceličarji brez pravih tkiv in organov, ki žive v vodi, Spongiaria:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stóbárven |
ekspr. mnogobarven:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stóglásen |
ekspr. mnogoglasen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stótisočéro |
ekspr. veliko, mnogo:; štev. neskl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stótísočkrat |
ekspr. velikokrat, mnogokrat:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
štúc |
nižje pog. visok kozarec, ki ima dno navadno v obliki mnogokotnika:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tísočbárven |
ekspr. mnogobarven:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tísočglásen |
ekspr. mnogoglasen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tísočobrázen |
knjiž. mnogovrsten, raznovrsten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
trebušnjáča |
zool. osrednje živčevje mnogočlenarjev, ki leži na trebušni strani; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vèčcéličen |
biol. ki je iz več celic; mnogoceličen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žlabúdra |
1. slabš. kdor govori mnogo in nepomembne stvari:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žlabudràv |
ekspr. ki {rad} govori mnogo in nepomembne stvari:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žlobúdra |
1. slabš. kdor govori mnogo in nepomembne stvari:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žlobudráč |
slabš. kdor govori mnogo in nepomembne stvari:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | |
1 101 201 301 401 501