besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: mev   zadetki: 246-345


ànti  nar. izraža samoumevnost; menda:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
antiduhovnost  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Razumevanje tega v smislu detronizacije iz metafizike in religije in intronizacije v laičnost, javnostnost, areligioznost, antiduhovnost in profanost je v kontekstu Etičnega kodeksa članov Društva katoliških pedagogov Slovenije napačno.
antigripin  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Zajtrka še ne bo, da pa skrbno pripravljena mizica ne bi samevala, jo obložimo s kavami, čajem in antigripinom.
antinobelov  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Najbolj odmeva antinobelova nagrada, ki jo je za svoje pionirsko raziskovalno delo dobil francoski raziskovalec, do tedaj najuglednejši vrhunski francoski znanstvenik Jacques Beneviste.
antipatičnost  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Duhovite situacije, živi dialogi, smešni značaji - smešni v simpatičnosti in antipatičnosti - so sol te nove Möderndorferjeve komedije, ki med drugim s prikazom treh generacij dreza v vsaj tri življenjske usmeritve: socialno, divje kapitalistično, pišmevritično.
antitetika  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Tolikšen pomen in vloga antitetike spada najbrž k funkcionalnim odmevom neomarksistične dialektike.
aplikabilnost  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: S tem pa ponovno potrjuje aplikabilnost Heglove trditve, da je samoumevnost past.
apostrofiranec  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Prva dva zvezka, čeprav izdana v skromnem številu izvodov, sta nesluteno dodatno sprostila grafomansko aktivnost Toneta Pretnarja (Tonček je vsak poklonjeni izvod Grafomanij opremil z novim akrostihom) pa tudi njegovih apostrofirancev, ki so mu začeli vračati verzificirana posvetila in voščila; nekaj tega je bilo natisnjeno že v drugem zvezku Grafomanij, nekaj odmevov pa prinašajo naslednji odstavki uvoda; prišlo pa je tudi do nujnih popravkov komentarskega dela Grafomanij.
art  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Knjiga predstavlja eno najbolj drznih interpretacij sodobnih umetniških praks in fenomenov body arta in performansa, ki jo v slovenščini dobivamo le 4 leta po odmevnem izidu izvirnika.
asertivnost  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Trening asertivnosti je učenje veščin in spretnosti, ki prispevajo k razumevanju samega sebe.
avtentizacija  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Postmoderna, poklonialna antropološka epistemologija v soočenju z novo staroselsko orientirano epistemologijo avtentizacije samorazumevanj.
avtentiziranje  s, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Problematika avtentiziranja staroselskih zgodovin in samorazumevanj.
avtoantigen  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Prav tako pa bo odkritje novega avtoantigena pri celiakiji v prihodnje nedvomno veliko pripomoglo tudi pri razumevanju patogeneze te bolezni, ki še vedno ni popolnoma pojasnjena.
avtoetnofobičnost  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Gre za samoomalovaževalne topose slovenskega samorazumevanja, med temi je med Slovenci najvidnejša avtoetnofobičnost, opazne pa so še druge poteze, kot so občutki odtujenosti od odločanjskih vzvodov lastne usode, drobna samozadostnost in kopica pomenskih odtenkov, ki jih prekriva vrsta ljudskih imen, kot so zaplotništvo, vrtičkarstvo, drobnjakarstvo, drobtinčarstvo, slovenska fovšija ipd.
bagua  prid. neskl., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Vodim seminarje Notranji Bagua - razumevanje Feng shuija skozi 9 področij bagua mreže, v MyChiju prirejam praznovanja keltskih praznikov in skozi njih iščem povezave z našimi predniki, našimi koreninami in slovenskim "feng shuijem, ki ga imenujem zdrava kmečka pamet.
bagua  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Vodim seminarje Notranji Bagua - razumevanje Feng shuija skozi 9 področij bagua mreže, v MyChiju prirejam praznovanja keltskih praznikov in skozi njih iščem povezave z našimi predniki, našimi koreninami in slovenskim feng shuijem, ki ga imenujem zdrava kmečka pamet.
besedilnolingvističen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Poleg tega se je treba zavedati, meni Kreft, da za molk učencev najpogosteje niso krive le razmere zunaj šole in npr. represivna družinska socializacija, veliko bolj je treba iskati krivdo prav pri književnem pouku, kjer učitelji z nekakšnimi neoavtoritarnimi metodičnimi prijemi, ki težijo k scientistično literarnoteoretičnim, besedilnolingvističnim oz. druzbenokritičnim ciljem, že v kali zadušijo vsakršno sporazumevanje o učenčevih »nepopolnih«, »neznanstvenih«, »pomanjkljivih« prvotnih literarnoestetskih doživetjih.
bioemocija  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: V bistvu je UTO sestavljena iz dveh delov- fakultete za To (kjer so tematike že precej raziskane in uveljavljene; npr. Omejeno nasilje, Neomejeno nasilje, Terorizem in urbana gverila, Anatomija ženskih spolnih organov in njihovo trženje, Psihotropna herbalistika...) in Ono (kjer se prebijajo nova področja znanosti in tudi drugih disciplin vedenja in dozdevanja, npr. bioemocije - koncept razumevanja življenja, ki je diametralno nasproten biologiji in kot tak v popolnosti sloni na dozdevanjih in čustvenih doživljanjih življenja okoli nas).
biomehanizem  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Usmerjene so v kvantitativno opredelitev soodvisnosti biološke aktivnosti, toksičnosti, sposobnosti vezave na tarčno biomolekulo ali kemijskih lastnosti seta spojin in lastnosti njihovih molekulskih zgradb s ciljem (1) boljšega razumevanja vpliva delov oz. lastnosti struktur na določeno biološko ali kemijsko aktivnost (slika 1), (2) izpeljave matematično-statističnih pravil za napovedovanje aktivnosti znanih in hipotetičnih molekul, (3) pridobivanja globjega vpogleda v biomehanizem delovanja spojin ter informacij o tarčni biomolekuli in strukturi njenega aktivnega mesta, (4) razumevanja principov toksičnosti in genotoksičnosti spojin ter (5) aplikacije tega znanja v načrtovanje biološko optimalno aktivnih spojin kot so zdravila, inhibitorji encimov, agrokemikalije, itd.
botulinizem  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Moralna sprevrženost kapitalizma ........... Kje sem to že slišal...... Brrrr...... V nasprotju s čem???? Moralno čistostjo .............. marksizma, socializma, komunizma, fevdalizma, botulinizma, šenflorjanizma, kibernetike, ....
brušen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: ... Veslam kot nor, kot blaznež / po puščavskem pesku, po brušenih / granitnih kristalih, v katerih / odmeva moja polovična samota. ...
cácek  nar. mevža, tepček:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ciríličen  -čna -o; prid., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si. Primer: V času nastanka je imel Kekec širok odmev v tedanji južnoslovanski državi, tako da se je po njem poimenoval tudi dolgoleten in uspešen mladinski tednik, ki je izhajal v Beogradu (latinična in cirilična varianta).
cirkulatoren  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Razumevanje kisikovega okna zahteva poznavanje cirkulatornega sistema in fiziologije transporta krvi in najbolje je začeti s fiziologijo v normoksičnih razmerah.
citoreduktiven  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: V zadnjih desetletjih je videti opazen napredek v boljšem razumevanju biologije raka jajčnikov, ugotavljanju genetskih osnov hereditarnega raka, izboljšani diagnostiki, natančnejšem določanju stadija, vlogi citoreduktivne kirurgije in učinkovitejši kemoterapiji.
còmp  posnema votlo odmevajoč glas pri težki, okorni hoji:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
čakajoč  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Zaheva dolgo privajanje in sodelovanje s temo, z odmevom, dokler se na koncu zvok ne izoblikuje takšen, kakršen je v tišini že tisočletja prisoten, čakajoč na obuditev.
četvornost  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: A ni škoda, da se prav uma tako oklepamo, pa ravno z njim stvari razcepimo v dvojnosti in četvornosti in mnogoterosti, se zapletemo v mrežo vseh pestrosti in se gremo vspostavljanja 'pravilnih' odnosov, namesto da bi dojeli samo to, da smo Eno in bi stremeli k Duhu, ne k razumarskim razlagam in razumevanjem, ki so nujno nepopolna?
daktilologíja  sporazumevanje s prsti, zlasti med gluhonemimi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dezintegriracija  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Cilj predmeta je seznaniti študente z globalnim mednarodnim ekonomskim okoljem, jim omogočiti razumevanje temeljnih zunanjeekonomskih tokov med deželami sveta v smislu integriracije in dezintegriracije ter s tega zornega kota razumeti položaj Slovenije v prihodnosti.
didakton  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Tvegajmo hipotezo o tem, največkrat prezrto in za razumevanje bistveno, da je gibalni motiv celega dialoga, ostajajoč v podtonu in sicer eksplicitno tematiziran v Protagori, pravzaprav v dilemi, ali je vrlina (na/po)učljiva, didakton.
dimljati  nedov., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Razmerja med slovensko in slovansko leksiko. --- 1971/2, št. 4, 101-107. 1. grájati, nagrada, 2. dumati, dimljati, odmev. 3. luta, uljuniti. 4. ulje, uljesa.
disciplinarnost  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Za gimnazijo je značilen globalen, celosten pristop v izobraževanju, ki temelji na kompleksnosti sveta, soodvisnosti in sintezi vednosti z različnih področij ter razvijanju disciplinarnosti kot pogoja za interdisciplinarno in transdisciplinarno razumevanje sveta.
drugačemiselnost  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Od drugače mislečih se ni treba prav nič ograjevati, ker je demokratično izhodišče ravno nasprotno (in taka je tudi naša dejanska uredniška praksa), namreč, da je drugačemiselnost in svojskost posameznikov samoumevna.
družbenoaplikativen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Cilji raziskave so bili postavljeni na treh ravneh: znanstvenoanalitični in eksplorativni (opisovanje, spoznanje in razumevanje organizacije, položaja in potreb po izobraževanju zaposlenih), družbenoaplikativni (potrebi in pogoji za preobrazbo, izboljšanje in razvoj prakse in dosežkov izobraževanja zaposlenih v slovenski družbi in gospodarstvu) in pa sistemski cilji (posodabljanje in spremembe celotnega sistema izobraževanja zaposlenih, prilagajanje sistema v smeri gibanj v evropskem prostoru in Evropski uniji).
državnokomercialen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: In ustvarjalci slovenske državnokomercialne televizijske hiše so nas presenetili z novo oddajo Odmevi.
dvonameren  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Izreki so dvonamerni: na pomen in obliko povedi se veže prikazovalna namera, na ilokucijska dejanja, ki jih z njihovim izrekanjem opravljamo, pa sporazumevalna ali ilokucijska namera.
dvonamernost  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Tako nam razčlemba slovničnih potez razkrije nekatere bistvene pragmatične poteze govora: v razmerju do nanašalnika samonanašalnost izreka (poimenovanje kot dejanje), v razmerju do namere dvonamernost (prikazovalna in sporazumevalna namera), subjektivnost in moč govorice ter nesomerno razmerje med zatrjevalniki in performativi.
eho...  nanašajoč se na zvok, odmev:; prvi del zloženk, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
globokoúmen  knjiž. sposoben globoko, prodorno umevati, misliti:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gúlež  1. žarg., šol. kdor se uči mehanično, brez razumevanja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gúljenje  žarg., šol. mehanično učenje, brez razumevanja:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ìntoleránca  1. pomanjkanje strpnosti, razumevanja, nestrpnost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ìntoleránten  1. ki mu manjka strpnosti, razumevanja, nestrpen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
já  pog. 1. poudarja samoumevnost povedanega; vendar:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
jék  knjiž. 1. ponovljeni glas, zvok, nastal zaradi odboja zvočnih valov; odmev:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si wiki
jéka  knjiž., redko odmev, jek:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kájpa  izraža samoumevnost trditve; seveda:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kájpada  ekspr. izraža samoumevnost trditve; seveda:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kájpak  ekspr. izraža samoumevnost trditve; seveda:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kakópa  redko izraža samoumevnost trditve; seveda:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kakópak  ekspr. izraža samoumevnost trditve; seveda:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
komunicírati  1. izmenjavati, posredovati misli, informacije, sporazumevati se:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
konfúzen  nav. ekspr. ki vsebuje elemente, ki otežujejo dostopnost, razumevanje; nejasen, zmeden:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nadúdlati se  žarg., šol. naučiti se mehanično, brez razumevanja:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nagúliti se  žarg., šol. naučiti se mehanično, brez razumevanja:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèstŕpen  ki mu manjka strpnosti, razumevanja:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèstrpljív  star. nestrpen, nerazumevajoč:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèstrpljívost  star. nestrpnost, nerazumevanje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèstŕpnež  ekspr. nestrpen, nerazumevajoč človek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèstŕpnost  pomanjkanje strpnosti, razumevanja:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nètoleránten  ki mu manjka strpnosti, razumevanja:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèuvidéven  ki mu manjka uvidevnosti, razumevanja:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
občeváti  1. biti v stiku, sporazumevati se:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
občílo  1. sredstvo za sporazumevanje:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
odjèk  knjiž. odmev:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
odjékati  knjiž. odmevati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
odjékniti  1. ponoviti se kot odmev:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
odzvèn  knjiž., redko razpravljanje v javnosti, ki ga povzroči kak dogodek; odmev:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
odzvòk  knjiž. 1. odmev:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
óriti  nav. 3. os., knjiž. razlegati se, odmevati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
pídgin  lingv. sporazumevalni, poslovni jezik, ki je mešanica angleških in navadno kitajskih jezikovnih prvin:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si wiki
píflar  žarg., šol. kdor se uči mehanično, brez razumevanja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
píflati se  žarg., šol. učiti se mehanično, brez razumevanja:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pílež  žarg., šol. kdor se uči mehanično, brez razumevanja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pisáva  1. sistem znakov za pisno sporazumevanje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
ponazárjati  delati, da kaj zaradi svoje nazornosti pripomore k boljšemu razumevanju obravnavanega:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ponazorílo  kar zaradi svoje nazornosti pripomore k boljšemu razumevanju obravnavanega:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ponazorítev  1. kar zaradi svoje nazornosti pripomore k boljšemu razumevanju obravnavanega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ponazoríti  narediti, da kaj zaradi svoje nazornosti pripomore k boljšemu razumevanju obravnavanega:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ponazorováti  delati, da kaj zaradi svoje nazornosti pripomore k boljšemu razumevanju obravnavanega:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prèdznánje  publ. znanje, ki je potrebno za razumevanje, znanje česa:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
preklikávati se  knjiž., redko s klici se sporazumevati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
rahločúten  ki v ravnanju, vedenju kaže občutljiv, razumevajoč odnos:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sámoumljív  knjiž. samoumeven:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
samovánje  star. samevanje:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
samováti  star. samevati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sevéda  1. izraža samoumevnost trditve:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
slékati  lingv. izgovarjati sičnike in šumevce tako, da ni razlike med s in š, z in ž:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sporazúm  dejstvo, da se z dogovarjanjem pride do medsebojnega razumevanja, sodelovanja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sporazuméti se  1. z dogovarjanjem priti do medsebojnega razumevanja, sodelovanja:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sporazumljeválen  star. sporazumevalen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sporazúmnost  knjiž. z dogovorom doseženo stanje medsebojnega razumevanja, sodelovanja:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
širokosŕčen  ki ima do ljudi in pojavov razumevajoč, strpen odnos, zlasti na osnovi čustev:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tajnovídec  knjiž. kdor je sposoben ugotavljati, razumevati, kar je skrivno, skrivnostno:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tajnovíden  knjiž. sposoben ugotavljati, razumevati, kar je skrivno, skrivnostno:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zapopádati  star. razumevati, dojemati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zapopádek  1. zastar. razumevanje, dojemanje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zuméti  zúmem; dov., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
zúnajjezikóven  knjiž. ki ne spada v sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   1 46 146 246


Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA