|
mêja |
1. črta, ki ločuje, razmejuje države ali ozemlja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
mejáč |
1. redko lastnik zemljišča, parcele, ki ima s kom isto, skupno mejo; mejaš:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mejáček |
-čka; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
mejáčiti |
-im; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
meják |
knjiž. prebivalec države, ozemlja, ki ima s kako državo, ozemljem isto, skupno mejo; sosed:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
méjast |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
mejáš |
1. lastnik zemljišča, parcele, ki ima s kom isto, skupno mejo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mejášev |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
mejašica |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
mejášinja |
1. lastnica zemljišča, parcele, ki ima s kom isto, skupno mejo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mejášiti |
knjiž., redko imeti s kom isto, skupno mejo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mejáški |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
mejáštvo |
knjiž. stanje, ko ima kdo s kom isto, skupno mejo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ahmêja |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
četveromeja |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Mala Nedelja se nahaja v bližini četveromeje občin Ljutomer, Ptuj, Ormož in Gornja Radgona, ob lokalni cesti Ljutomer - Ptuj, na nadmorski višini 230 m.
|
|
diatoméja |
nav. mn., bot. alge s kremenasto lupinico, Diatomeae; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dosmejáti se |
-sméjem se; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
dvomeja |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V vsakem primeru pa na dvomejah med zrni ostane tanka plast (okoli 1nm) amorfne faze, razen v primeru 'posebnih' mej, kot so nizkokotne meje, dvojčične meje itd, ki so energijsko gledano bolj stabilne, če so brez amorfne faze.
|
|
ipomêja |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
izsmejan |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
izsmejáti |
knjiž., redko s smehom, posmehom pokazati odklonilen odnos:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
jugomeja |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
kaméja |
um. poldrag kamen z reliefno podobo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kosméja |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
kozméja |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
nasmejalno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
nasmejánost |
stanje nasmejanega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasmejáti se |
1. nasmehniti se, zasmejati se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nènasmeján |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
obsmejáti |
-sméjem; dov., vir: B; povezave:
|
|
odsmejáti se |
ekspr. 1. smeje se oditi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
odsmejávati se |
-am se; nedov., vir: B; povezave:
|
|
omêja |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
oméjati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
omejávati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
osmejáti |
osméjem; dov., vir: B; povezave:
|
|
posmejáti se |
krajši čas se smejati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
posmejávanje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
posmejávati se |
-am se; nedov., vir: B; povezave:
|
|
prèdmêja |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
presmejáti se |
ekspr. v smejanju doseči veliko, preveliko mero:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prismejáti se |
smeje se priti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razsmejáti se |
začeti se zelo smejati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
smejáč |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
smejačíca |
grlica rumeno rjave barve s črno liso na zadnjem delu vratu; turška grlica; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
smejaje |
prisl., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
smejalec |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
smejálen |
nanašajoč se na smejanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
smejalka |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
smejálo |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
smejánje |
glagolnik od smejati se:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
smejáti se |
1. z izrazom na obrazu, navadno z raztegnjenimi ustnicami, in glasovi kazati zlasti veselje, srečo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
smejàv |
nav. ekspr. ki se {rad} smeje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
smejávček |
-čka; m, vir: B; povezave:
|
|
smejávec |
ekspr. kdor se {rad} smeje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
smejávec |
-vca; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
smejávka |
ekspr. ženska, ki se {rada} smeje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
smejávost |
nav. ekspr. lastnost smejavega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sòméja |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
sòmejáš |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
trómêja |
stikališče treh mej:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vèlemêja |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
zaméja |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zamejálkast |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
zasmejáti se |
z izrazom na obrazu, navadno z raztegnjenimi ustnicami, in glasovi pokazati zlasti veselje, srečo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
administrativnotehničen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V mejah odobrenega predračuna prihodkov in odhodkov lahko Izvršni odbor odloči, da se za izvajanje določenih administrativnotehničnih in finančnih poslov angažira stalni ali občasni delavec za določen čas ali na temelju pogodbe o delu ob upoštevanju veljavnih predpisov s tega področja.
|
|
amigaški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
se nanaša na računalnik Commodore Amiga: Glej raje, kako gre Nintendu dobro brez Intela! (ne se smejat, 64-etka je zelo dober stroj - tko.. malo amigaški).
|
|
anglofrancoski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pavelićeva predvojna "strategija", pravno utemeljena na nelegitimnosti, zunajsaborski vsiljenosti versajske SHS-YU (vzpostavljena kot anglofrancoski interesni kontrablok zoper Nemčijo in delno Italijo ter zaradi hrvaške nemoči za razmejitev od Srbije; prav ta razmejitev je bila tudi Tudjmanova travma: izbris BiH in skoznjo kakršnakoli meja, npr. na reki Bosni, s Srbijo bi Hrvaško naredila za približno enakovredno, polovična je le ena od "invalidkov"), je bila iskanje zavezništva z Bolgari in zatrtimi Makedonci (z njimi in z nemškim "blagoslovom" je izvedel atentat na Aleksandra) ...
|
|
anime |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
wiki
Primer:
Beseda anime (ánime), je okrajšava angleške besede ‘animation’, ki se v japonskem jeziku uporablja za risanke. Na Japonskem pod to besedo razumejo vse risanke, tako zahodne, kot tudi tiste narejene doma ali drugod v Aziji. Japonske risanke vedno močneje prodirajo na zahod, kjer so si že v poznih osemdesetih, predvsem v Ameriki, ustvarile precejšnje občinstvo.
|
|
antifrancoski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ob francoskih mejah je ustanovil venec republik, ki naj bi varovale francosko oblast na osvojenih ozemljih in finančno podpirale nadaljne vojne proti antifrancoski koaliciji.
|
|
antinacionalizem |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Hkrati to obdobje razkriva nasprotja, ki so napovedovala, da se bo eksperiment - zavesten kulturni antinacionalizem - uresničil znotraj meja nove politične države, federativne Jugoslavije.
|
|
begunkica |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Razgovor med starši in med učenci, med učenci in starši, med učiteljem in staršem, (tu sem mimogrede izvedela, da je mojega učenca zapustila mamica in pa tudi to, da je od moje begunkice oče ostal brez dela), pa prijetna glasba, pa nasmejani obrazi.
|
|
botulinizem |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Moralna sprevrženost kapitalizma ........... Kje sem to že slišal...... Brrrr...... V nasprotju s čem???? Moralno čistostjo .............. marksizma, socializma, komunizma, fevdalizma, botulinizma, šenflorjanizma, kibernetike, ....
|
|
bratoljublje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
... Zrl bratoljublja sem pokop... / Ko grob se je zaprl, / smejal se je spremnikov trop, / v bridkosti jaz sem mrl. ...
|
|
cój |
prisl., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: nar.: Pa nej so njoj coj (zraven) spakvali, kda so jo uvažali...(hrvaška meja).
|
čezroben |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pred Bogom so na begu krušni očetje, / ki so pred zidom talcev se smejali / še v brk čezrobni splezani drhali, / ker so poznali v vihri tiho petje ...
|
|
demarkiran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
To utesnjenost blaži naša povezanost z zamejstvom, ki jo oblikujejo avtohtono živeči sonarodnjaki, pa tudi enakopravno in odprto sodelovanje s sosednimi državami. Želimo, da bi bila čimprej demarkirana slovenska morska in kopenska meja.
|
|
dermatopatolog |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Med 3 preiskovalci (onkologom, internistom-epidemiologom in dermatologom-dermatopatologom) je bil medsebojni koeficient korelacije (ujemanja) največji glede stopnje pegavosti (makulnosti), saj se je pri dvignjenosti nad površino kože (E) ujemal za 0,56, pri nesomernosti (A) za 0,46, pri neenakomernosti barve (C) za 0,44 in pri nepravilnosti meja (B) za 0,40.
|
|
devetnajstič |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vrli beltinski kulturniki so že devetnajstič pripravili prireditev, ki ji v naši okolici ni para, njen glas pa sega širom po naši domovini in tudi daleč izven njenih meja.
|
|
disproteinemija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Disproteinemija je stanje, pri katerem je porušeno razmerje med deleži posameznih frakcij plazemskih beljakovin (npr. znižanje koncentracije albuminov, povečanje ene ali več globulinskih frakcij), pri čemer celokupna koncentracija proteinov ostaja v mejah normalnega.
|
|
državnoozemeljski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Po tem ko je Rusija to zahtevo gladko zavrnila, je moldavska vlada 17.6.1996 ozemlju podelila 'državnoozemeljske skupnosti v obliki republike, znotraj mednarodnopravno priznanih meja Moldavije', vendar njen status še ni povsem urejen, saj vodstvo Pridnesterske republike vztraja pri popolni neodvisnosti.
|
|
empiriomonízem |
filoz. filozofska smer, po kateri je izkustvo edini vir in meja spoznanja; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fólksdôjčer |
med drugo svetovno vojno Nemec, živeč izven meja nacistične Nemčije:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gránica |
zastar. črta, ki ločuje, razmejuje države ali ozemlja; meja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
há |
1. posnema glas pri smejanju:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
hahá |
1. posnema glas pri smejanju:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hehé |
1. posnema glas pri smejanju:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hehetáti se |
smejati se, navadno porogljivo, škodoželjno:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hì |
posnema glas pri smejanju:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hihì |
posnema glas pri smejanju:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hihitáti se |
{pritajeno} z visokim glasom se smejati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
hò |
1. posnema glas pri smejanju:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hohò |
1. posnema glas pri smejanju:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hohotáti se |
glasno, z nizkim glasom se smejati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ízven |
z rodilnikom 1. za izražanje položaja, ki ni v mejah določenega predmeta ali prostora; zunaj:; predl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kontúra |
knjiž., s prilastkom nejasno, neostro vidna meja, rob česa; obris:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
krohotáti se |
ekspr. zelo glasno se smejati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
límes |
zgod., nekdaj utrjena meja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
limít |
knjiž., redko določena, predpisana najvišja ali najnižja meja česa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
limíta |
knjiž. določena, predpisana najvišja ali najnižja meja česa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| |
