|
kričáti |
1. govoriti z močnim, rezkim glasom:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dokričáti |
-ím; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
izkričáti |
1. kriče reči, povedati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nakričáti se |
zadovoljiti svojo potrebo, željo po kričanju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
odkričáti |
-ím; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
pokričáti |
-ím; dov., vir: B; povezave:
|
|
prekričáti |
1. v kričanju biti glasnejši kot drugi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prikričáti |
kričeč priti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razkričáti |
ekspr. na več krajih reči, povedati, zlasti kaj, kar je za koga neugodno, neprijetno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
skričáti |
zastar. zakričati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ukričáti |
-ím; dov., vir: B; povezave:
|
|
vzkričáti |
-ím; dov., vir: B; povezave:
|
|
zakričáti |
1. spregovoriti z močnim, rezkim glasom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
klíkati |
knjiž., redko klicati, kričati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
klíkniti |
knjiž., redko zaklicati, zakričati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kričánje |
glagolnik od kričati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prekričávati |
večkrat prekričati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
regetáti |
nar. vzhodno dreti se, kričati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
večáti |
nar. 1. kričati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vpítje |
glagolnik od vpiti, kričati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaklíkniti |
zastar. zaklicati, zakričati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakríkniti |
1. star. krikniti, zakričati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavečáti |
nar. 1. zakričati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|