|
kočíja |
udoben, navadno dvovprežen, pokrit voz:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kočijáški |
nanašajoč se na kočijaže:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kočijáštvo |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
kočijáž |
voznik kočije:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kočijážar |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
|
kočijážek |
-žka; m, vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
kočijáženje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
kočijážev |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
kočijážinja |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
kočijážiti |
knjiž. upravljati, voditi kočijsko vprego:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pólkočíja |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
prekočijážiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
|
diližánsa |
nekdaj večja pokrita kočija za prevoz potnikov in pošte:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dróžka |
zlasti v ruskem okolju manjša nepokrita kočija:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekvipáža |
nekdaj razkošna kočija, navadno z vprego:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fáeton |
nekdaj lahka visoka dvosedežna kočija:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
karéta |
1. v nekaterih deželah kočija:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kóčij |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
kočíjen |
pridevnik od kočija:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kočíjica |
nav. ekspr. manjšalnica od kočija:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kočírati |
redko kočijažiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
komfortábel |
nekdaj udobna odprta kočija za prevažanje potnikov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
lándaver |
nekdaj štirisedežna kočija z dvodelno streho, ki se da zložiti naprej in nazaj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
parúč |
nar. vzhodnoštajersko kočija, koleselj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tílbury |
nekdaj lahka kočija na dveh kolesih, navadno s streho, ki se da zložiti nazaj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|