|
kájpak |
ekspr. izraža samoumevnost trditve; seveda:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kájpakanje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
kájpakati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
kájpakda |
prisl., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
alkimuzičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Naš ameriški prijatelj kajpak ne razočara, z nadvse radikalno igro vije tale album, improvizira na vse pretege, igra na vse živo, celo nasnemava in skupaj mesi žlahtne alkimuzične spojine, nabrane na različnih koncertih v zadnjih dveh letih.
|
|
belohišen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Da se belohišni naftarji zavzemajo za čisti kapitalizem je jasno že od pantiveka, vendar mislim da Evropski politiki niso še čisto dojeli izjave da "je živa groza da Amerika drvi v Evropski tip socializma", kar kajpak pomeni da po njihovem idealnem scenariju, od človečnosti ne bo v Ameriki ostalo čisto nič.
|
|
desalinator |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
S tastom gradita novo hišo, z nadstropjem za turiste, kajpak s suhimi WC-ji, načrtuje desalinator, da bi iz morske prideloval pitno vodo.
|
|
descartesovski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Narodno tkivo je bilo kajpak na secirnici, individualizem se je objektiviral, Descartova tradicija se ni tukaj razvija ne v kakšen posebni racionalizem ne v metodično skepso v spoznavoslovju, kaj šele, da bi obstajal kakšen dualizem v nauku o biti - kartezijanstvo so se igrali kvečjemu tisti, ki so določali vednost družbenozgodovinskih - daljnih - ciljev ter so descartesovsko paradigmo, kolikor so sploh vedeli zanjo, uporabljali največ za izgovor v civilizacijskem smislu, torej v industrijski raz/množenosti, v preračunljivem in največ nemoralnem naravoslovnem produciranju fahidiotov, v eksaktnih vedah lastne nedoloč(e)nosti, v nekakšnem ekološko vse bolj
zasvinjanem gospostvu »človeka« nad »naravo« in podobno.
|
|
drugačerojenost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
SRP, Revija Službe za raziskavo programov (od tod kratica) RTVS, ki to še ni oziroma to najverjetneje tudi nikoli ne bo postala, revija, ki se, paradoksalno, sklicuje na svojo drugačerojenost (alternativnost), hkrati pa pričakuje institucionalno in javno pripoznanje, revija, ki je anahroidna v svojem žanrskem in slogovnem manierizmu, anarhoidna pa v svoji vsebinski in statusni drži, revija, katere tvorci se še niso odločili in ovedli (ko pa se bodo, bo kajpak prepozno) ...
|