|
drótati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: To sem porajtu pri nas da dostkat velik perspektivnih bendov, ki recimo drotajo po garažah in imajo izreden potencial, da jim manjka enostavno te samozavesti in prepričanja, da lohka "rasfukajo" na sceni.
|
drsajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ker mi nabildani modeli z blond v rep speto dolgo koso, ki se po riti drsajoč rajcajo po sedežu harlija na odru ne predstavljajo nikakršnih estetskih erotičnih al, bog ne dej, intelektualnih užitkov, me zanima, če bi mi kaksna punca, nekolikanj vešča tovrste zabave, znala razlozit, v čem je point oz, kaj je tist, zarad česar se splača žrtvovat večer in pet jurjev.
|
|
drsalkar |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Treba je pač nastaviti nekaj napadov, kup kombinacij za igro z več ali manj drsalkarji, obenem pa je moč posameznikom precej natančno določati stil igranja - celo to, v kateri del gola naj merijo.
|
|
drsína |
gladka ploskev, po kateri kaj drsi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugačerojenost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
SRP, Revija Službe za raziskavo programov (od tod kratica) RTVS, ki to še ni oziroma to najverjetneje tudi nikoli ne bo postala, revija, ki se, paradoksalno, sklicuje na svojo drugačerojenost (alternativnost), hkrati pa pričakuje institucionalno in javno pripoznanje, revija, ki je anahroidna v svojem žanrskem in slogovnem manierizmu, anarhoidna pa v svoji vsebinski in statusni drži, revija, katere tvorci se še niso odločili in ovedli (ko pa se bodo, bo kajpak prepozno) ...
|
|
drugogodben |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Temveč mu daje glas in stas do nespodobnosti "vživeti" možak po imenu Wendy Zulu, ki ponosno razkoračen tudi tribalno pobobna na afriške djembe in odpleše nekaj približno ritualnih korakov, sicer pa se ukvarja s humi, afriško različico grlenega petja, kakršno so v naših savanah udomačile drugogodbene atrakcije, Sainkho in tuvanski pevci.
|
|
drugomajski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kaj lepšega kot na praznični drugomajski dan prekrižariti Slovenijo po dolgem in počez (v skladu z novopečenimi prometnimi predpisi), da bi v avstrijski Radgoni ujela nastop ameriške skupine Come in domačih gostov Psycho-Path.
|
|
družbenoureditven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ob soočenju dveh različnih, pa v našem primeru še vedno dokaj podobnih kultur imamo pri prenašanju specifičnih družbenoureditvenih fenomenov iz ene kulture/jezika v drugo kulturo/jezik načelno vsaj tri možne pristope: ...
|
|
dŕzen |
1. ki si upa storiti kaj kljub nevarnosti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕzniti si |
z nedoločnikom izraža, da kdo stori kaj kljub neprimernosti, neupravičenosti ali nevarnosti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
drznoločen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tam pa, kjer je cesta zavila z vaških polj v sotesko, se je odcepljal od ceste kolovoz, se zavihtel v drznoločnem kamnitem mostiču na drugo stran potoka in se vzpel do petsto korakov v breg, od koder je kakor vojak na straži gledalo nekaj belih poslopij čez obronek sem doli na cesto.
|
|
držáč |
kdor kaj drži, podpira:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
držáti |
1. imeti kaj z rokami oprijeto:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
državca |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ma kaj turizem, fuzbal je naboljši ambasador. Slovenija mora samo zmagat na SP in vsi bodo vedel za to državco!!
|
|
državljanjstvo |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
gl. državljanstvo: Državljanjstva so se nekaj časa delila levo in desno z lopato, dandanes pa ga ne morejo dobiti niti tisti, ki bi bili se kako upravičeni do njega, pa so zaradi razno raznih razlogov takrat "izviseli".
|
|
duhovnikovati |
nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Leta 1898 je Jensen na Dunaju prvič bral nemške prevode pesmi Antona Aškerca (1856- 1912); istega leta, ko je Aškerc tudi prenehal duhovnikovati in je postal mestni arhivar v Ljubljani, sta se tukaj prvič srečala.
|
|
dušebrížniški |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Menim, da ne bi bilo nič narobe - kaj narobe, pravično bi bilo -, če bi se Cerkvi odvzelo vse premoženje, ki ni potrebno za opravljanje dušebrižniške dejavnosti.
|
dúšen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tako je rajši v dokaj prostodušnem dušnem vzdušju s skupino prijateljev in prijateljic zapustil kotlino, dolino ter strmino, in zaplesali so po poljani, ki je bila posuta s pasočimi se biki.
|
|
dušnosuženjstvo |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Šele sedaj nas čakajo cajti, dušnosuženjstva in hlapčestva, pod RIMOKATOLIŠKIM jarmom se bo krivila marsikatera hrbtenica!!!!
|
|
dvaindevetdesetletnik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
"Leoni smo nekaj posebnega ..." - Pogovor z Leonom Vidicem, čilim in klenim dvaindevetdesetletnikom.
|
|
dváinštírideseti |
-a -o; štev., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Že decembra dvainštiridesetega so začela čedalje pogosteje prihajati taka pisma iz Rusije; le malo je bilo mogoče izvedeti iz domačega tiska ali radia, toda kaj kmalu se je razvedelo, da se je začel tragični umik iz Rusije, ki se konča januarja 1943 s popolnim polomom...
|
dváintrídeset |
-ih; štev., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Sestavili smo dvaintrideset različnih programov in štirinajst različnih panog. Naši programi so tako obsežni, da lahko vsak izmed vas poišče nekaj zase.
|
dvajsetbiten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Za primerjavo: kodeki vrste AC'97, ki že desetletje čivkajo na skoraj vseh platah (izjema so tiste z naborom nforce), zmorejo največ dvajsetbitno ločljivost pri 48 kHz, Creativovi pregrešno dragi audigyji 2 pa pojejo pri 24 bitih in 192 kHz. HDA signal pošilja največ osmim zvočnikom (torej podpira skupke 7.1) in je ozaljšan z Dolbyevimi certifikati, vključno z dolby pro logic 2x.
|
|
dvajsetstranski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vzporedno s temi dogodki se je pesnik, prevajalec in publicist Gašper Malej intenzivno dopisoval z urednikom Sodobnosti in od njega zahteval pojasnilo, zakaj je v "eno osrednjih nacionalnih kulturnih revij objavil dvajsetstranski intervju, ki vsebuje odkrito diskriminatorne, rasistične in fašistoidne izjave."
|
|
dvanajstedenski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če je med dvanajstedenskim snemanjem Stuart kaj dokazal, potem je to dejstvo, da velikost ni pomembna.
|
|
dvátisočák |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Ker sem počival zelo aktivno, kolesarjenje po hribovskih cestah, čolnarjenje po Soči z outsiderjem nekajkrat, planinarjenje - padla sta dva dvatisočaka, Mala Mojstrovka po severni steni gor in pa Špoček ( Jalovec bo pa še počakal), vsakodnevno sekanje drv, kuhanje, tarok, klinčkanje - pastirska igra podobna basebalu in podobno, pa z manj zdravo hrano in manj inzulina ter odličnimi sladkorji.
|
dvigáč |
kdor kaj dviga:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvigálec |
kdor kaj dviga:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvocilindrik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kaj bi lahko drugega rekli za tega štiriventilnega dvocilindrika, ki se uspešno udejstvuje tudi v športniku GPZ 500S, funbiku KLE 500 in v naked biku ER-5.
|
|
dvokanalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vem pa recimo kaj pomeni CLMEI-2: dvokanalen (stereo) signal priredi za poslušanje na večkanalnem sistemu (kvazi pro-logic).
|
|
dvomeč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Toda videl je le Časovnike z dvomečimi pogledi kot češ, zakaj se ne umakne.
|
|
dvomišljenje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kajti z rabo te besede človek priznava, da spletkari s stvarnostjo; s svežim aktom dvomišljenja človek to vednost briše; in tako dalje v nedogled, z lažjo vedno en skok pred resnico.
|
|
dvomonitorski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kaj ma Radeon zaeno dvomonitorsko tehnologijo?
|
|
dvóséd |
šport. vozilo z dvema sedežema, zlasti za sankanje, bob in kajak:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvóstòp |
vrsta iz dveh vštric stoječih ali korakajočih oseb:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvostranskost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zanimivost je v tem, da že nekaj let ista oseba piše poštne obrazložitve Filatelistični zvezi, kot tudi obratna pisma in to dvostranskost ista oseba tudi javno objavi v Novi filateliji.
|
|
dvótráčen |
um., navadno v zvezi dvotračna pletenina okrasni motiv, sestavljen iz dveh vzporedno potekajočih trakov; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
džapa |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Po nekaj mesecih sem pred par dnevi spet začela uporabljati džapa malo (rožni venec), ki sem jo kupila pri Mami.
|
|
džezovstvo |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Eden od odjekov na trojni "eks" Lolite je za tukajšnje prilike že kar čudaško vztrajno skupino vstavil v domačinsko "džezovstvo", kar je naravnost žalitev; na ravneh pisave, izgovorjave in sfižene norme, ki jo v zgodovinsko muzično prakso vstavljajo tukajšnji lektorji, normativni pravopisci in z njimi še ocenjevalci.
|
|
džôjnt |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Kdo ve, zakaj se ljudje borijo proti travi? Ne vejo! Zakaj že? Da bom kazen dobil, ko boš mene videl, da bom džojnt kadil!
|
džumad |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Leta 1077 je končal svoj drugi matematični traktat Komentarji o nekaterih problemih k Evklidovemu delu, kjer je na koncu zapisal na običajen način za tiste čase: "Zaključek črnitve te beline se je zgodil v mestu (...) v tamkajšnji knjižnici, na koncu džumada al-ula štiristo sedemdesetega leta (v sredini decembra 1077)."
|
|
edíniti |
1. knjiž. delati kaj enotno, složno:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekonomizírati |
1. varčno, smotrno urejati, uporabljati kaj:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekskurénden |
šol., v zvezi ekskurendna šola, nekdaj manjša šola, v kateri le nekajkrat tedensko poučujejo učitelji z matične šole:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekspeditíven |
sposoben hitro, spretno opraviti kaj:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksperimènt |
znanstveni postopek, s katerim se kaj ugotovi ali dokaže, poskus:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksteriorizírati |
filoz. narediti, da postane kaj zunanje, vnanje; povnanjiti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekvivalénca |
razmerje, v katerem je kaj po vrednosti enako drugemu, zamenljivo z njim, enakovrednost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eléktriti |
elektr. delati kaj električno:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ênekráti |
zastar. nekajkrat:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ênkrat |
izraža, da kaj nima ponovitve:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enkràt |
1. izraža ne natančneje določen čas, v katerem se kaj zgodi; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enodnévnica |
1. žuželka, ki živi samo nekaj ur:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ênoséd |
šport. vozilo z enim sedežem, zlasti za sankanje, bob in kajak:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enôtiti |
1. delati kaj enotno:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
entuziást |
kdor se zelo navdušuje za kaj in navdušeno tudi dela, navdušenec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
entuziástka |
ženska, ki se zelo navdušuje za kaj in navdušeno tudi dela:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
entuziázem |
velika navdušenost, zavzetost za kaj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
evakuírati |
preseliti ljudi ali kaj drugega s področja, ki je ogroženo zaradi naravne nesreče, vojne:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fájfa |
1. pog. priprava za kajenje, ki se napolni s tobakom; pipa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fáktor |
1. kar deluje, vpliva na kaj ali povzroča določeno dogajanje; dejavnik, činitelj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
falzificírati |
natančno posneti kaj z namenom goljufanja, ponarediti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
falzifikátor |
kdor kaj falzificira, ponarejevalec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fanátik |
kdor je strastno, nestrpno zavzet za kaj, zlasti za kako idejo ali nazor; zagrizenec, prenapetež:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fanatízem |
strastna, nestrpna zavzetost za kaj, zlasti za kako idejo ali nazor; zagrizenost, prenapetost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fecljáti |
pog., ekspr. delati, počenjati kaj brez učinka, uspeha:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fiksírati |
1. trdno namestiti kaj v določenem položaju ali na določenem mestu, pritrditi:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
financêr |
kdor kaj financira:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fingírati |
prikazovati kaj izmišljenega ali lažnega kot resnično, hliniti:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
flaméngo |
tekst. tkanina za ženske obleke iz svetlikajočega se rejona; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
folklorizírati |
vnašati v kaj folklorne elemente:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
formulírati |
z besedami izraziti kaj:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
francóz |
priprava za odvijanje ali privijanje z vzporedno se premikajočimi čeljustmi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fŕcati |
1. s hitrim sprožanjem upognjenega prsta premikati, suvati kaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fŕcniti |
1. s hitrim sproženjem upognjenega prsta premakniti, suniti kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
géosinklinála |
geol. zelo velik podolgovat ugreznjen del zemeljske skorje, v katerega se stekajo reke in nanašajo vanj naplavine:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
germanizírati |
delati kaj germansko, nemško, ponemčevati:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gésta |
1. gib, navadno z rokami, s katerim se kaj izraža ali poudarja, kretnja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gestikulírati |
spremljati govorjenje ali izražati kaj z gibi rok:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gláditi |
1. delati kaj gladko, ravno:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gledé |
v zvezi z na izraža stališče, s katerega se kaj presoja:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gléštati |
nar. 1. skrbeti za kaj, negovati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
glušíti |
povzročati, da se kaj ne sliši:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gnáti |
1. delati, povzročati, da se kaj giblje, premika:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gnját |
prekajeno svinjsko stegno:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gnús |
občutek, ki ga povzroči kaj izredno grdega, odvratnega:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
góden |
primeren, sposoben za kaj:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
godíti |
povzročati, da postane kaj godno:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
godnjáti |
star. povzročati, da postane kaj godno; goditi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gojílnica |
prostor, kjer se kaj goji:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gojíšče |
kraj, prostor, kjer se kaj goji:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gojítelj |
kdor kaj goji:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
góltniti |
ekspr. 1. hitro, sunkovito kaj reči, spregovoriti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gondoljêr |
kdor kaj prevaža z gondolo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gonílen |
1. ki dela, povzroča, da se kaj giblje, premika:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | | | | | |
601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 
