prèdjéža |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
razjéžiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
rdečesúknjež |
star. huzar:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
samosvójež |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
seježêljnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
slájež |
-a; m, vir: B; povezave:
|
sláježen |
-žna -o; prid., vir: B; povezave:
|
spoježêljnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
sprejéža |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
srednježalosten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
srednježiv |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
súhljež |
-a; m, vir: B; povezave:
|
súknjež |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
svínjež |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
svoježítje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
škorježêr |
-a; m, vir: B; povezave:
|
štórkljež |
ekspr. neroden, okoren človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
temnosuknjež |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
úhljež |
-a; m, vir: B; povezave:
|
uhlježêr |
-a; m, vir: B; povezave:
|
volčježrèl |
-êla -o; prid., vir: B; povezave:
|
vónjež |
-a; m, vir: B; povezave:
|
vsakdánjež |
ekspr. vsakdanji, navaden človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vsakdanježivljenjski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
vzjéžiti se |
-im se; dov., vir: B; povezave:
|
zaježeválen |
-lna -o; prid., vir: B; povezave:
|
zajéžiti se |
zastar. naježiti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
zelenosúknjež |
-a; m, vir: B; povezave:
|
zelježŕc |
-a; m, vir: B; povezave:
|
zgódnjež |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
zgódnježeleznodôben |
-bna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
zjéžati |
-am; dov., vir: B; povezave:
|
zjéžiti |
naježiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
žganježêrski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
algalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zaradi intenzivnejše prisotnosti morskega ježka (Paracentrotus lividus) in drugačne zgradbe morskega dna je algalna zarast na tej strani rta zelo skromna.
|
argoniten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Lahko si ogledate partizansko bolnišnico Franja, v Ravnah Ravensko jamo z argonitnimi ježki, v Žebreljah pa prazgodovinsko najdišče Divje babe.
|
avdiokolektor |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
"Zakaj imaš tako bizarno predimenzionirane eksterne avdiokolektorje?" je dalje eksaminirala Rdeča Kapica.
|
belobodičast |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Poleg vijoličastega morskega ježka najdemo sicer v malo večji globini tudi belobodičastega morskega ježka (Sphaerechinus granularis).
|
betonček |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Spomladi so dečki nabirali rožice: vijolice in "betončke". Ven iz vasi so prodajali šopke ljudem iz Trsta in jih vprašali: "La compra fiori?" (Bi kupili cvetje?)
|
capri |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
vrsta avtomobila Ford: Ali obnavljaš solex in weber vplinjače le za caprije? Ali tudi za kak drugi avto?
|
demagnetiziranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
In zakaj bi sploh bilo potrebno neprestano demagnetiziranje??
|
diskvalificiranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ja od kdaj pa je zdaj navajanje lastnih mislih nekoga istočasno njegovo osebnostno diskvalificiranje?
|
dvoipolsoben |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
ČE mene vprašate imam predlog za referendum z naslovom: 1. ALI NAJ VSAK OTROK OB ROJSTVU PREJME DVOIPOLSOBNO STANOVANJE? ...
|
dvózóbka |
zool. večja rdeča riba tropskih morij z bodicami; ježevka; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
gríča |
nar. zahodno bodičasta lupina okrog ploda; ježica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
jeríča |
nar. zahodno bodičasta lupina okrog ploda; ježica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
jézati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
kònj |
1. domača žival, ki se goji zlasti zaradi vprege in ježe:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
láj |
knjiž., redko lajanje, lajež:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
najézati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
narepénčiti se |
1. zaradi vznemirjenja se postaviti v napeto, pokončno držo, našopiriti perje, naježiti dlako:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nasŕšiti |
postaviti v tak položaj, kot so bodice pri ježu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
naščetíniti |
postaviti v položaj, kot so bodice pri ježu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ôsel |
1. domača žival z dolgimi uhlji, ki se goji zlasti zaradi prenašanja tovorov in ježe:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pojèzd |
star. 1. ježa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sŕšast |
1. ki je zaradi trdote v takem položaju, kot so bodice pri ježu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sršát |
ki je zaradi trdote v takem položaju, kot so bodice pri ježu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sršáti |
1. stati v takem položaju, kot so bodice pri ježu:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sršéti |
1. stati v takem položaju, kot so bodice pri ježu:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sŕšiti |
postavljati v tak položaj, kot so bodice pri ježu:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ščetíniti |
postavljati v položaj, kot so bodice pri ježu:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
štéhvati |
etn. sodelovati kot tekmovalec pri šegi, da se med ježo v diru razbija na kol nasajen sodček:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vájet |
nav. mn. na uzdo pritrjen jermen za vodenje živali pri ježi, vožnji:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasršáti |
1. postaviti se v tak položaj, kot so bodice pri ježu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasršéti |
1. postaviti se v tak položaj, kot so bodice pri ježu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|