|
srédnjestàr |
-ára -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
srédnjestêbeln |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
srednjestenski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
srednjestopenjski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
srednjestranski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
srednjestrm |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
strojestréžnik |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
svôjest |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
|
tretjestánski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
tretjestopen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
tretjestôpenjski |
nanašajoč se na tretjo, visoko stopnjo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tujestránec |
-nca; m, vir: B; povezave:
|
|
tujestránka |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
tujestránstvo |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
ujésti |
1. ekspr. z zlobno, ostro besedo prizadeti koga:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
višjestandarden |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
víšjestojèč |
-éča -e; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
višjestôpenjski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
višjestrokoven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
vjésti se |
knjiž. zajesti se, prodreti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadnjestenski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
zadnjestránski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zajésti |
1. ekspr. porabiti, zapraviti za jed, hrano:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zemljestičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
zjesti |
dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
znotrajestetski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zúnajestétski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zunanjestenski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
anagnoresis |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ali lahko te blodnje razumemo kot Henryev anagnoresis, po Aristotelu junakov prepozni in zato tragični prehod iz nevedenja v vedenje, prehod v spoznanje, da je bilo njegovo naprezanje in hlepenje po trdnem kraljestvu zaman?
|
|
animiranka |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
animirana risanka: Madagascar, prikolica za novo animiranko, ki jo s polno paro končujejo avtorji Shreka in Kraljestva morskega psa.
|
|
antievolucija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Že en dimček te materije je lahko usoden, saj uplinjen tobak pri prebivalcih tega kraljestva povzroča proces antievolucije.
|
|
artopoda |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Arthropoda (Arthropoda; Gliederfüber), členonožci, je najobsežnejše deblo (phylum) živalskega kraljestva glede na število vrst (speciesov).
|
|
arutiniran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Jeste; in to je to - če sem si česa želel že vse življenje, potem je to neizčrpnost, arutinirana, zapletena, a v svojem notranjem bistvu tako simpel zgodba, ki se vedno znova nadaljuje še dolgo potem, ko je "uradnega" sporeda že konec, traja po občutku ...
|
|
bejbika |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Jest dam pa lupčka čist vsem fantkom k so tuki zdele in vsem bejbikam tud.
|
|
bílaterálen |
obojestranski, dvostranski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brezlečnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pravice do trdih, poltrdih ali mehkih leč niso vezane na dioptrijo ampak na stanja in bolezni, ki so opredeljene v Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja in sicer so kontaktne leče pravica pri naslednjih boleznih ali stanjih: pri stožčasti iztobklini roženice (Keratokonusu), pri brezlečnosti enega očesa (Monokularni afakiji), pri razliki v dioptriji med očesoma, ki presega 3,0 dioptrije (anizometropija) pri ametropiji, ki presega 8,0 dioptrij, pri kombinirani brezžaričnosti, če kombinacija (vsota) ametropije in astigmatizma presega 8,0 dioptrij, pri iregularnem astigmatizmu, pri brezlečnosti obeh očes (obojestranski afakiji).
|
|
brezostrešen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Jest ravno razmišljam, da bi mojga PežotA dal stran od hiše in se mi tale brezostrešni PižojčeK kar dopade.
|
|
bronhogram |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Rentgenogram pljuč pokaže obojestransko v pljučnih poljih sliko mlečnega stekla (atelektaze) in zračne bronhograme (dobro viden zrak v bronhijih v primerjavi s kolabiranim parenhimom).
|
|
celtarski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Inu kadar bi bilu meni mogoče, jest bi hotel danes sturiti, kakor vselej na noviga lejta dan je sturil celtarski krajl Livius, kateri je v eni zlati kočiji po celem mestu se pustil pelati in z le-te kočije rdeči zlati so kapali, na katerih je bilu zapisanu: Krajl vošči starim inu mladim, bogatim inu ubogim enu srečnu inu veselu novu lejtu.
|
|
cikloplegija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vsi so imeli obojestransko tonično zenico, nobeden pa akutne midriaze ali cikloplegije.
|
|
demagnetiziranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
In zakaj bi sploh bilo potrebno neprestano demagnetiziranje??
|
|
dogajati |
nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Jest bi pa dogajov s tabo...
|
|
državičin |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Državica Ptičjestrašilna je bila ustanovljena 14. maja 1992. Zunanja državičina ureditev je kvadratna in notranja okrogla.
|
|
fantalín |
ekspr. razposajen, objesten, nedorasel fant:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fantalínski |
ekspr. razposajen, objesten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fantalínstvo |
ekspr. razposajeno, objestno dejanje ali ravnanje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
frivólen |
knjiž. lahkomiseln, neresen, objesten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
góltati |
1. nav. ekspr. hitro, hlastno jesti ali piti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gustírati |
star. z užitkom jesti ali piti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hámati |
otr. jesti, gristi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hiliázem |
rel., v nekaterih sektah verovanje, da bo Kristus pred koncem sveta ustanovil tisočletno kraljestvo na zemlji; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izglódati |
1. glodajoč pojesti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izsrébati |
s srebanjem izpiti, pojesti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
júžinati |
nar. jesti kosilo; kositi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kiósk |
majhna hišica na prostem za prodajanje časopisov, jestvin, drobnih predmetov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kósiti |
jesti kosilo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
málicati |
jesti malico:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
milenarízem |
rel., v nekaterih krščanskih sektah verovanje, da bo Kristus pred koncem sveta ustanovil tisočletno kraljestvo na zemlji; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mulác |
nar. zahodno razposajen, objesten nedorasel fant, deček:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mularíja |
pog. razposajeni, objestni otroci, zlasti dečki:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
múlček |
pog. razposajen, objesten deček:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
múlec |
1. pog. razposajen, objesten nedorasel fant, deček:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
múliti |
1. z gobcem trgati in jesti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagóbčnik |
priprava v obliki mreže, ki se da živali na gobec, da ne more gristi, jesti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagóltati se |
ekspr. najesti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
najúžinati se |
nar. najesti se pri kosilu; nakositi se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nakósiti se |
najesti se pri kosilu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naobedováti se |
najesti se pri obedu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
napápcati se |
otr. najesti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
napókati se |
pog., ekspr. najesti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natépati |
ekspr. 1. jesti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natepávati |
1. ekspr. jesti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
navečérjati se |
najesti se pri večerji:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nazajtrkováti se |
najesti se pri zajtrku:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
obedováti |
knjiž. jesti kosilo; kositi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
obrstíti |
knjiž. objesti, obžreti {brste}:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
odteščáti se |
star. kaj malega pojesti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
omŕsiti se |
zastar. kaj malega pojesti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
omúliti |
1. z gobcem potrgati in pojesti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oteščáti se |
star. pojesti kaj malega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pápati |
otr. jesti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pápcati |
otr. jesti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pápkati |
otr. jesti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pobalín |
ekspr. razposajen, objesten nedorasel fant:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pobalíniti |
ekspr. razposajeno, objestno ravnati, se vesti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pobalínski |
ekspr. razposajen, objesten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pobalínstvo |
ekspr. razposajeno, objestno dejanje ali ravnanje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
podmléti |
redko izpodjesti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
podžréti |
ekspr. izpodjesti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poglódati |
1. z glodanjem pojesti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
pogóltati |
nav. ekspr. hitro, hlastno pojesti ali popiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pohlastáti |
ekspr. hitro, hlastno pojesti ali popiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pohrústati |
ekspr. pojesti {kaj tršega}:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pojédati |
1. večkrat v veliki količini jesti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pojúžinati |
nar. pojesti kosilo; pokositi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pokljúvati |
1. s kljuvanjem pojesti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
pokósiti |
pojesti kosilo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pokúsiti |
dati v usta ali popiti, pojesti majhno količino česa za ugotovitev kakovosti zlasti glede na okus in aromo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pokúšati |
dajati v usta ali piti, jesti majhno količino česa za ugotovitev kakovosti zlasti glede na okus in aromo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pomálicati |
pojesti malico:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
1 101 201 
