bíosociolóški |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: ... Clinton poudarja ravno pravičnost napadov na ZRJ, čeprav je jasno, da gre med drugim tudi za priložnost, da ZDA v praksi preizkusijo posodobljeno "teorijo omejene suverenosti", prevzeto po Brežnjevu, v kombinaciji z izvirnejšo "teorijo omejene vojne"; mit ni le fantazma, temveč "realna sila", ki avtoritarnega voditelja podpira v njegovi funkciji izvrševalca "umazanega posla", dokler je to v določenem biosociološkem kontekstu pač "nujno" po mnenju tistih, ki so pristali na "prostovoljno suženjstvo" (La Boétie) v diktaturi.
blagozveneče |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kot je dejal, je prvi dan konference skrbno poslušal, danes pa je jasno izrazil stališče Moskve do varnosti v Evropi in svetu - prijazno in blagozveneče, a trdo v svojem bistvu.
|
calibra |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
In lepo lezeta v klanec, dokler ne prileti mimo en naspidiran golf in jasno živčki začnejo delat, calibra poleti za golfom.
|
cerkvofobija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Čisto in jasno ustvarjanje novega sovražnika in cerkvofobije.
|
chicáški |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Ni povsem jasno, kdo je zasnoval ta načrt, toda osrednji vpliv je nesporno pripisati Andrew-u C. Ivy-ju, dr. med., uglednemu medicinskemu znanstveniku in prorektorju University of Illinois, zadolženu tudi za chicaške poklicne post-diplomske fakultete.
črnskoameriški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Da rap že nekaj časa ni več zgolj črnskoameriška domena je jasno vsaj od takrat, ko je frankofonski MC Solaar suvereno zajezdil po mikrofonih in tudi Amere prepričal v to, da se da rapati tudi drugače.
|
črtomírovski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Miloš Mikeln je pograbil vročo temo bratomornega, črtomirovskega boja in povojnih eksekucij tisočev domobrancev ter skušal biti pravičen obema stranema v nacionalnem spopadu, čeprav z razumom jasno na strani partizanov.
čvrsto |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Oddaja je jasno začrtana, grajena čvrsto, paralelno: prva vzporednica je čas jubileja, historično videnje, druga pa odkriva čarne trenutke ob nastajanju novitete, nove slovenske opere, Golobove KRPANOVE KOBILE.
|
delimitiran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tako Soja opredeljuje teritorialnost kot "vedenjski fenomen, ki v povezavi s prostorsko organizacijo oblikuje različna vplivnostna območja ali jasno delimitirane teritorije, katerih skupna lastnost je njihova družbena specifika, po katerih lahko ta območja in teritorije dojamemo tudi kot posebno kulturno pokrajino ali ekskluzivno življenjsko okolje za tisto družbeno skupino, ki v njej živi in ji določa družbeni in prostorski obseg" (cit. po: Bufon, 1999, str. 92).
|
depersonificiran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če temu pridamo še EMŠO, kot vstopni podatek v sodobni računalniški obdelavi, potem je jasno, da je pacient postal popolnoma depersonificiran in predstavlja diagnozo, številko in podatke, do katerih je možno priti tako ali na drugačen način.
|
dolóčnica |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Razširjanje stroke s primerjalnimi vidiki je seveda dobrodošlo, ne more pa v smislu nekakšnega visokoletečega "evropejstva" in "svetovljanstva" ukiniti osnovnih določnic in razmerij stvarnega konteksta z vso njegovo usodno neizbežnostjo (vsak "beg" je v bistvu le varianta primarne z/a/vezanosti), ki sta se je, kot kažeta njuna opusa, tako Ocvirk kakor Pirjevec jasno zavedala.
domísliti |
1. priti v razmišljanju o čem do jasnosti, zaključkov:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
domíšljati |
1. knjiž. prihajati v razmišljanju o čem do jasnosti, zaključkov:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dopovedan |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nekaj od tega smo imeli na faksu in tam nam je bilo to jasno dopovedano, da kljub vsemu znanju (in Slovenci imamo zelo dobre raziskovalce na tem področju) nismo sposobni narediti še niti računalniškega prevajanja, kaj šele da bi računalnik "razumel" kar piše.
|
dotičnež |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Naj bo jasno, da če bi se ta domneva potrdila, bi se kljub priznavanju genialnosti zamisli in izvedbe (in mučeniški vztrajnosti) že slabo mnenje, ki ga gojim do dotičneža, še poslabšalo.
|
dovoljenec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V Republiki Sloveniji se pripravlja nov Zakon o jedrski in sevalni varnosti, ki bo urejal: ... jasno določena primarna odgovornost dovoljencev za jedrsko in sevalno varnost, pristojbine dovoljencev.
|
dozdéva |
knjiž. nejasno sklepanje, misel, da je kaj verjetno, resnično:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dozdévek |
knjiž. nejasno sklepanje, misel, da je kaj verjetno, resnično:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dozdéven |
o katerem se nejasno sklepa, misli, da je:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dramatično |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Jasno je kot beli dan, da se svet okrog nas dramatično spreminja v nekaj, kar še nikoli ni obstajalo v človeški civilizaciji.
|
drogeraški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Saj je jasno - najprej so jih zjebali angleži (kot ves bližnji vzhod), potem so se malo sami tepli, pa rusi, pa cia, pa potem ves zahodni svet, ki jih je po odhodu pustil kot drek na dežju, pa razni ajatole, pa drogeraška mafija, itd ...
|
drugačevernik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kdo pa je kriv za ta razdor? Pa ja ne menda neverniki, drugačeverniki, partija???
|
džoker |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Da bo do preobrata prišlo je seveda jasno že po petih minutah, saj film vse adute odkrije prehitro, preveč direktno, brez skrivnosti, se pravi tako, da vemo, da sploh ni šlo za prave adute, za pravega džokerja, ki se pač skriva v rokavu.
|
evidéntnost |
lastnost, značilnost evidentnega; jasnost, očitnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izčíščenost |
knjiž. jasnost, izoblikovanost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izčiščeváti |
knjiž. povzročati, da postaja kaj bolj jasno, izoblikovano:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
izrécen |
jasno, določno izražen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
jasnína |
knjiž. 1. jasno nebo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
koncíznost |
knjiž. 1. jasnost, natančna izoblikovanost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kontúra |
knjiž., s prilastkom nejasno, neostro vidna meja, rob česa; obris:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ksilít |
petr. premog, v katerem je lesna zgradba jasno vidna, lesni premog:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
lucídnost |
knjiž. 1. jasnost, razumljivost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
medlíti |
knjiž. delati kaj zmedeno, nejasno:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
meglíti |
delati kaj nejasno, motno:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
móder |
ki je take barve kot plavica, jasno nebo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
motnjáva |
nav. ekspr. 1. nejasnost, zamegljenost ozračja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nèizčíščenost |
knjiž. nejasnost, neizoblikovanost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nèizvéstnost |
zastar. negotovost, nejasnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obravnávati |
1. z razčlenjevanjem, ocenjevanjem česa prihajati do jasnosti, sklepov:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
obrís |
navadno s prilastkom 1. nejasno, neostro vidna meja, rob česa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
omeglíti |
narediti kaj nejasno, motno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
omračeváti |
knjiž. 1. delati nejasno, zmedeno:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pojásniti |
1. narediti, da postane komu kaj {bolj} jasno, razumljivo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
pojasnjeváti |
1. delati, da postane komu kaj {bolj} jasno, razumljivo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prèdokús |
knjiž. nejasno, nepopolno doživljanje, občutenje tega, kar bo sledilo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prèdpodóba |
knjiž., navadno s prilastkom kar nejasno, nepopolno kaže, predstavlja to, kar bo sledilo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
problém |
1. kar je v zvezi z določenim dejstvom nejasno, neznano in je potrebno pojasniti ali rešiti, vprašanje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
punktálen |
teh., navadno v zvezi punktalno steklo steklo za očalne leče, ki dajejo tudi na robu jasno sliko; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
razglábljati |
intenzivno usmerjati dejavnost v zavesti v kaj, da bi prišlo do jasnosti, zaključkov:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
razjásniti |
1. narediti, da postane komu kaj {bolj} jasno, razumljivo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
razreševáti |
1. delati, da kaj preneha biti neznano, nejasno, zapleteno:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
razrešíti |
1. narediti, da kaj preneha biti neznano, nejasno, zapleteno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
razsvetljênje |
jasno, navadno nenadno spoznanje, ki omogoča človeku pravilno odločitev, ravnanje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sončnojasen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
umljívost |
knjiž. razumljivost, jasnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uvídeti |
knjiž. jasno spoznati, dojeti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uvidévati |
knjiž. jasno spoznavati, dojemati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uvidévnost |
1. sposobnost koga, da kaj jasno spozna, dojame:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vidovít |
knjiž. jasnoviden:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vidovítost |
knjiž. jasnovidnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zameglíti |
1. narediti kaj nejasno, motno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamegljeváti |
1. delati kaj nejasno, motno:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zjásniti |
1. redko narediti, da postane komu kaj {bolj} jasno, razumljivo; razjasniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
zmeglíti |
narediti kaj nejasno, motno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | | | |