|
izročênec |
jur. oseba, izročena drugi državi zaradi kazenskega pregona ali izvršitve kazni; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izročenína |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
izročênost |
knjiž. stanje izročenega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèizročèn |
-êna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
častivredno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ker torej obstaja ali gotova Usoda ali negotova Narava, koliko častivredneje in bolje je kot zastopnika resnice sprejeti nauk prednikov, spoštovati izročena verovanja, častiti bogove, katerih so te starši naučili bati se raje kakor jih pobliže spoznati; in ne prinašati sodb o božanstvih, temveč verjeti prednikom, ki so si v še surovi dobi, ko se je sam svet šele rojeval, zaslužili imeti bogove - bodisi naklonjene bodisi kot kralje.
|