|
izrêči |
1. izraziti z govorjenjem:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
blêkniti |
slabš. 1. v naglici izreči kaj nepremišljenega ali neumnega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
dorêči |
izreči, povedati do konca:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izblêkniti |
slabš. v naglici izreči kaj nepremišljenega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izjásniti se |
publ. izreči se, izjaviti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izrekljív |
ki se da izreči, povedati:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kondolírati |
knjiž. izreči, izraziti sožalje:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèizrekljív |
1. ki se ne da izreči:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prerêči |
ekspr., z dajalnikom reči, izreči očitke, psovke:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razsodíti |
1. izreči svoje navadno dokončno, odločilno mnenje o določeni stvari:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavabíti |
1. redko izraziti, izreči vabilo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|