izpít |
postopek, pri katerem se ugotavlja in vrednoti znanje, sposobnost kandidata:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
izpitálec |
-lca; m, vir: B; povezave:
|
izpítanje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
izpítanost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
izpitati |
dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izpitávanje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
izpítek |
-tka; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
izpíten |
nanašajoč se na izpit:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izpítež |
-a; m, vir: B; povezave:
|
izpíti |
1. s pitjem zaužiti vso tekočino:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
izpítje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
izpítnik |
redko {izpitni} kandidat:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izpitnína |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
izpítost |
ekspr. izčrpanost, oslabelost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
brezizpiten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
medizpiten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
nèizpít |
ki ni izpit:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nèizpítan |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
|
neizpiten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
poizpiten |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
pólizpít |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
prèdizpít |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
prèdizpíten |
nanašajoč se na čas pred izpitom:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
spítati |
s pitanjem zrediti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
sprejemnoizpiten |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
abituriènt |
absolvent srednje šole pred zaključnim izpitom ali po njem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
adjúnkt |
nekdaj pisarniški uslužbenec po končani pripravniški dobi in opravljenem strokovnem izpitu, pristav:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
anesteziološki |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Rezultati anesteziološkega dela izpita ne bodo več objavljeni na spletni strani katedre za anesteziologijo.
|
anglosaksonec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Avto je pomemben sam po sebi. Med Anglosaksonci je nad, recimo, pomembnostjo vozniškega izpita.
|
citotehnik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
To opravljajo citotehniki, ki imajo zdaj višješolsko izobrazbo in eno ali več let specializiranega usposabljanja ter spričevalo strogega državnega izpita.
|
čokoladiranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
POMOČNICA SLAŠČIČARKE (RAZNA DELA V PROIZVODNJI KEKSOV - ČOKOLADIRANJE, SESTAVLJANJE, PAKIRANJE...) - M/Ž; Določen čas 12 mes.; delovne izkušnje: 1 leto; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: ...
|
diplomírati |
opraviti zaključni izpit, navadno na višji ali visoki šoli:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
disertabilnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Po opravljenem doktorskem izpitu in potrditvi doktorske teme (disertabilnost) ter objavi raziskovalnih rezultatov (objava ali sprejetje v mednarodno ugledni publicistiki - I.kategorija Meril Univerze v Mariboru), kandidat pred izbrano komisijo predstavi in zagovarja rezultate doktorske disertacije (skladno s Statutom Univerze v Mariboru).
|
dogovarjati |
nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če želiš opravljati izpit na svojem avtomobilu, se to z avtošolo dogovarjaš posebej.
|
doizobraževalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Izpitov je namreč precej, obsežni so, dokvalifikacija ni zastonj, zato ne pričakujem pretiranega povpraševanja po tem doizobraževalnem servisu.
|
drúj |
medm., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: nar. (drug): Če je to mišljeno zadnjnič, je vedu, da gremo na pašto, samo je meu druj dan mari izpit!!
dualec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Letos januarja je prva skupina dualcev končala z izobraževanjem v šoli in februarja so opravljali zaključni izpit iz teorije - slovenščine in poklicne tehnologije.
|
dvánajstmésečen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Po končanih predavanjih ima študent dvanajstmesečni absolventski staž, v katerem opravi preostale izpite in pripravi diplomsko nalogo.
eksámen |
star. izpit:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
eksaminánd |
star. izpraševanec {pri izpitu}:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
eksaminátor |
knjiž. izpraševalec {pri izpitu}:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
eksaminírati |
star. izpraševati {pri izpitu}:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
éksati |
pog. izpiti v dušku do dna {kozarca}:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izsrébati |
s srebanjem izpiti, pojesti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
klavzúren |
šol., navadno v zvezi klavzurna naloga nadzorovani pismeni del zaključnega izpita, navadno na fakulteti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kolókvij |
1. šol. manj obsežen izpit na visokih in višjih šolah:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
matúra |
zaključni izpit na srednji šoli:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nazdráviti |
s slovesnimi besedami in izpitjem kozarca alkoholne pijače zaželeti komu srečo, zdravje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nazdrávljati |
s slovesnimi besedami in izpitjem kozarca alkoholne pijače želeti komu srečo, zdravje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nèdopít |
knjiž., redko neizpit, nepopit:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
odpíti |
1. izpiti del tekočine iz česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pocedíti |
1. ekspr. popiti, izpiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
požlampáti |
nizko popiti, izpiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
požléviti |
nar. popiti, izpiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
preskúšnja |
zastar. izpit:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pristàv |
nekdaj 1. pisarniški uslužbenec po končani pripravniški dobi in opravljenem strokovnem izpitu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privatíst |
šol. kdor ne obiskuje šolskega pouka, ampak opravi samo izpite na šoli:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
rigoróz |
nekdaj izpit ob zaključku fakultete, zlasti pravne, s katerim dobi kandidat naslov doktor:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
spiti |
dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
usposóbljenosten |
šol., navadno v zvezi usposobljenostni izpit nekdaj izpit, s katerim učitelj začetnik dokaže usposobljenost za poučevanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | |