|
izogníti se |
1. z odmikom doseči, da se ne zadene ob kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izbégniti |
knjiž. izogniti se, izmakniti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izjegúljiti se |
slabš. zelo spretno, iznajdljivo izogniti se kaki dolžnosti, neprijetnosti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izogíb |
redko glagolnik od izogniti se:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izogibljív |
knjiž. ki se mu da izogniti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèizbéžen |
ki se mu ne da izogniti, izmakniti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèizogíben |
ki se mu ne da izogniti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oboráti |
z oranjem se izogniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
obplézati |
1. s plezanjem se izogniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
soóčati |
1. delati, povzročati, da se kdo sestane s kom tako, da se ne more izogniti pogovoru, odgovoru:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
soóčiti |
1. narediti, povzročiti, da se kdo sestane s kom tako, da se ne more izogniti pogovoru, odgovoru:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|