besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: iz   zadetki: 29.515-29.614



začárati  1. po ljudskem verovanju s skrivnostnimi silami povzročiti, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
začéti  1. izraža začetek opravljanja kakega dela, kake dejavnosti; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
začúda  ekspr. 1. izraža nenavadno visoko stopnjo:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
začudíti se  začutiti in izraziti začudenje, presenečenje:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
začúdo  ekspr. 1. izraža nenavadno visoko stopnjo:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zádaj  1. izraža položaj za čim v prostoru:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadírčen  ki z močnim, neprijetnim glasom izraža nezadovoljstvo, nesoglasje:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadólbsti  knjiž. z dolbenjem narediti, izoblikovati; izdolbsti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadonéti  1. dati poln, nizek glas:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadôsti  izraža količino, mero, ki ustreza, zadošča:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadostíti  1. z dajalnikom narediti, da je kaj skladno z zahtevami, pričakovanji, izhajajočimi iz tega, kar izraža določilo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadovoljeváti  1. z dovolj veliko količino, mero česa potrebnega, zaželenega delati, da kdo preneha čutiti, imeti to, kar izraža dopolnilo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadovoljíti  1. z dovolj veliko količino, mero česa potrebnega, zaželenega narediti, da kdo preneha čutiti, imeti to, kar izraža dopolnilo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadrekáti  vulg. z iztrebki narediti nečisto:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadŕga  priprava za zapenjanje česa, sestavljena iz dveh trakov z zobci ob notranjem robu, ki se s potegom drseče priprave odpira ali zapira:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadŕtež  slabš. trdovraten, zagrizen človek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadŕtost  slabš. trdovratnost, zagrizenost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zádruga  1. združenje za opravljanje ali organiziranje kake dejavnosti, navadno gospodarske:; ž, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
zádružnost  zadružna organiziranost:; ž, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
zafrkànt  pog. 1. kdor {rad} draži koga, se norčuje iz koga:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zafrkávati  pog. 1. dražiti koga, norčevati se iz koga:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zafrkljív  pog. ki {rad} draži koga, se norčuje iz koga:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zafrkljívec  pog. kdor {rad} draži koga, se norčuje iz koga:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zafrkljívka  pog. ženska, ki {rada} draži koga, se norčuje iz koga:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zafrkljívost  pog. lastnost, značilnost človeka, ki {rad} draži koga, se norčuje iz koga:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zafrkováti  star. 1. dražiti koga, norčevati se iz koga:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaganjáč  avt. elektromotor na tok iz baterije, ki požene glavni motor avtomobila; zaganjalnik:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaganjálnik  avt. elektromotor na tok iz baterije, ki požene glavni motor avtomobila:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zagarantírati  obvezati se za izpolnitev obljube, dolžnosti; zajamčiti, dati poroštvo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zagláviti  zastar. izgubiti glavo, umreti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zagodrnjáti  1. z ne preveč glasnim govorjenjem izraziti nejevoljo, nesoglasje:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zagotovílo  1. izjava, da je ali da bo povedano zagotovo res, uresničeno:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zagóvor  govor, izjava, s katerim se kdo ali kaj zagovarja, zagovori:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zagrgráti  dati kratke, pretrgane glasove iz grla:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zagúgati  premakniti iz mirujočega položaja na eno in drugo stran ali navzgor in navzdol:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zahájkati  med narodnoosvobodilnim bojem 1. med hajko zapraviti, izgubiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zahohotáti se  glasno, z nizkim glasom se zasmejati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zahotéti se  s smiselnim osebkom v dajalniku 1. izraža nastop volje, želje osebka, da sam uresniči dejanje:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zahŕkati  1. kratko, sunkovito izdihniti z namenom spraviti sluz iz grla:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zahtéva  1. odločno izraženo hotenje, da se kaj dobi, naredi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zahtévati  1. izražati odločno hotenje; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zahvála  1. izrazitev hvaležnosti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zahvalíti se  1. izraziti hvaležnost:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zahvaljeváti se  1. izražati hvaležnost:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zajamčeváti  obvezovati se za izpolnitev obljube, dolžnosti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zajámčiti  obvezati se za izpolnitev obljube, dolžnosti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zájčar  lov. pes, izučen za lov na zajce:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zájčjak  1. zajčji iztrebek:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
zajebávati  vulg. 1. dražiti koga, norčevati se iz koga:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaječáti  dati enakomerne, slabotne, bolečino izražajoče glasove:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zajédati  1. živeti na škodo drugega organizma:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zajedávec  1. živalski ali rastlinski organizem, ki živi na škodo drugega organizma:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zajedávstvo  1. pojav, da dva različna organizma živita v skupnosti, v kateri ima eden korist, drugi škodo:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zajedljív  ki si {rad} prizadeva z zlobnimi, ostrimi besedami prizadeti koga:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zajemálka  1. priprava iz vbočenega dela in daljšega ročaja za zajemanje, premeščanje jedi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zajókati  1. izraziti veliko čustveno prizadetost, zlasti žalost, ali telesno bolečino s solzami in glasovi:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
zajtrkoválnica  nekdaj manjši gostinski lokal, v katerem se streže z mlekom, mlečnimi izdelki, kruhom, pecivom, delikatesami in nekaterimi pijačami:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zakášljati  1. sunkovito, glasno izdihniti zrak zaradi dražljajev v grlu, sapniku:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zakíhati  1. večkrat sunkovito, glasno izdihniti zrak zaradi dražljajev v nosu:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zakítati  izravnati površino s kitom:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zakleníti  dati mehanizem ključavnice v tak položaj; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaklépati  dajati mehanizem ključavnice v tak položaj; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zakléščiti  ekspr. dobiti kaj v položaj, iz katerega se zaradi stiska z dveh ali več strani ne more rešiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaklétev  1. po ljudskem verovanju izrek besede, besed, s katerimi se kdo ali kaj zakolne:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaklétje  po ljudskem verovanju izrek besede, besed, s katerimi se kdo ali kaj zakolne:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaklobasáti  nizko reči, povedati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zakonodája  1. izdajanje zakonov:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zakonodajálec  kdor izdaja zakone:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zakopáti  1. dati, položiti v izkopano vdolbino, jamo in zasuti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zakopávati  1. dajati, polagati v izkopano vdolbino, jamo in zasipavati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zakròj  les. pravokotna izdolbina ob robu deske, podboja za dobro, tesno prekrivanje, vezavo konstrukcijskih delov; brazda:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zakŕpati  1. s krpo prekriti, nadomestiti raztrgani, izrabljeni del česa:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zakúska  manjši obrok hrane, navadno sestavljen iz izbranih hladnih jedi, za pogostitev:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaléči  z izločitvijo jajčec zaradi razmnoževanja zapolniti kaj:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaléga  1. zaležena jajčeca ali iz njih izležene ličinke, bube, mlade živali:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zalégati  v zvezi z jajčece izločati kam zaradi razmnoževanja:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zalésti  1. priti skrivoma, pritajeno z določenim namenom dovolj blizu koga:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zalezováti  1. prizadevati si priti skrivoma, pritajeno z določenim namenom dovolj blizu koga:; nedov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
zaléžen  knjiž. izdaten:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zalúst  nazaj obrnjen zobec na kakem orodju, orožju, ki preprečuje, ovira izdrtje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zamálo  1. v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža občutek užaljenosti zaradi neprimernosti česa:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zamàn  izraža neuspešnost dejanja glede na dosego cilja:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zamašnják  knjiž. kolo, kolut z masivnim obodom za izravnavanje neenakomernega vrtenja, delovanja stroja; vztrajnik:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zamesíti  1. povzročiti, narediti, da iz moke, vode in dodatkov nastane zelo gosta enotna {nova} snov:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zamírati  ekspr. 1. izginjajoč, izgubljajoč se postopno približevati se prenehanju obstajanja:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zamísel  1. rezultat najvišje umske dejavnosti, ki nakazuje uresničitev, izvedbo česa:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zamísliti si  1. v mislih izoblikovati, ustvariti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zamláskati  z {naglim} odmikanjem jezika od neba dati nizke, nezveneče glasove:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
zamólkel  1. ki ima nizek, temen, neizrazit zven:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zamréti  1. ekspr. izginjajoč, izgubljajoč se postopno prenehati biti, obstajati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zamrzoválnica  prostor ali stavba za daljše shranjevanje pokvarljivega blaga, zlasti živil, pri primerno nizki temperaturi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zamrzoválnik  naprava za daljše shranjevanje pokvarljivega blaga, zlasti živil, pri primerno nizki temperaturi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zanalàšč  1. izraža, da se dejanje zgodi zaradi kljubovanja:; prisl., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
zanapréj  1. izraža čas od trenutka govorjenja naprej:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zanemáriti  1. s premajhno aktivnostjo, premajhnim prizadevanjem povzročiti neustrezen potek česa:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zanemárjati  1. s premajhno aktivnostjo, premajhnim prizadevanjem povzročati neustrezen potek česa:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zanergáti  nav. slabš. z nenaklonjenim, jeznim govorjenjem izraziti nezadovoljstvo, nesoglasje:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaničeválen  ki izraža zaničevanje:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaničeváti  imeti, kazati do koga negativen odnos, izvirajoč iz prepričanja o njegovi manjvrednosti, ničvrednosti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaničljív  1. ki izraža zaničevanje:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   29.015 29.115 29.215 29.315 29.415 29.515 29.615 29.715 29.815 29.915  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA