|
iskáti |
1. prizadevati si priti do česa; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
blískati |
1. v presledkih močno zasvetiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brískati se |
-am se; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dotískati |
1. končati tiskanje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drískati |
redko imeti drisko:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izblískati se |
brezoseb. prenehati bliskati se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
iziskáti |
-íščem; dov., vir: B; povezave:
|
|
izpískati |
-am; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
iztískati |
1. s stiskanjem, pritiskanjem spravljati iz česa:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izvrískati |
-am; dov., vir: B; povezave:
|
|
lískati se |
-am se; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
nablískati |
-am; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
naiskáti |
-íščem; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
napiskati |
dov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
natískati |
redko natisniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
navrískati se |
zadovoljiti svojo potrebo, željo po vriskanju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
obiskáti |
1. iti, priti h komu zaradi prijateljskih, družabnih stikov:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oblískati |
-am; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
odblískati |
-am; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
odpískati |
1. prenehati piskati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
odtískati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
odvrískati |
1. vriskajoč oditi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opalískati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
|
|
opískati |
-am; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
otískati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
pelískati |
nar. udarjati, tolči:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pískati |
1. igrati na piščal, na glasbilo s piščaljo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
plískati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
poblískati se |
1. brezoseb. na hitro močno zasvetiti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
podrískati se |
ekspr. iztrebiti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poiskáti |
1. hote, načrtno priti do česa skritega, izgubljenega, odsotnega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
popískati |
-am; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
poraziskáti |
-íščem; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
potískati |
1. s prislovnim določilom s sunki spravljati; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
potískati |
s tiskanjem izpolniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povrískati |
-am; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
preblískati |
-am; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
predrískati |
-am; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
prèdtískati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
preiskáti |
1. narediti, da se z iskanjem ugotovi morebitna navzočnost koga, česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prepískati |
-am; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
pretískati |
1. natisniti kaj čez kaj, kar je že natisnjeno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prevrískati |
-am; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
pripískati |
1. piskajoč priti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pristískati |
-am; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
pritískati |
1. delati, da na kaj deluje sila:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privrískati |
vriskajoč priti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razblískati |
-am; dov., vir: B; povezave:
|
|
raziskáti |
s temeljitim, načrtnim delom, opazovanjem zbrati podatke, ugotoviti dejstva o čem:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razvrískati |
-am; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
spelískati |
-am; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
spiskati |
nedov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
stískati |
1. trdno držeč, oprijemajoč z roko, rokami delati, da na kaj deluje sila:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stískati |
končati tiskanje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
svískati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
švískati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
|
|
tískati |
1. prenašati z določeno tiskarsko tehniko na papir:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrískati |
1. oglašati se z visokimi, močnimi, u-ju podobnimi glasovi, izražajoč veselje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vtískati |
1. s pritiskanjem spravljati v kaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zablískati |
1. na hitro oddati močno trenutno svetlobo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabrlískati |
-am; dov., vir: B; povezave:
|
|
zaískati |
-íščem; dov., vir: B; povezave:
|
|
zapískati |
1. zaigrati na piščal, na glasbilo s piščaljo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatískati |
1. s pritiskanjem česa, stiskanjem delati kako odprtino v čem neprehodno:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavrískati |
oglasiti se z visokimi, močnimi, u-ju podobnimi glasovi, izražajoč veselje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zblískati |
-am; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
ziskáti |
zíščem; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
agroturizem |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
"Iskati moramo nekaj samosvojega in edinstvenega za ta del Krasa - agroturizem in biološko neoporečno pridelovanje hrane, posebno v trženju blagovnih znamk, ki prihajajo s tega področja - paradna konja sta zagotovo teran in pršut, ponudimo pa lahko tudi marsikaj drugega.
|
|
altavista |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če želimo poiskati kaj tujega, gremo na altavisto (www.altavista.com), na yahoo (www.yahoo.com), na google (www.google.com) ali pa na webcrawler (www.webcrawler.com).
|
|
aluviana |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Po mnenju nekaterih gre izvor iskati v besedi ljubljena, drugi spet pravijo, da gre za staro božanstvo Laburus, tretji pa trdijo, da je beseda prišla iz latinskega izraza za reko, ki poplavlja: aluviana, nekateri pa so mnenja, da izhaja iz nemškega Laubach - mlačen tok.
|
|
antiazijatski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ime izvira iz časov "zlate mrzlice", ko so tamkaj prvi Kitajci pričeli iskati zlato, ime pa kaže tudi na antiazijatsko razpoloženje konec predprejšnjega stoletja.
|
|
antišambrírati |
zastar. hoditi prosit za posredovanje, zaščito; pritiskati na kljuke:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
apetítlih |
prid. neskl., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Ali v govnu, ki je drugi izbrani motiv francoskega, ne vsem enako apetitlih mojstra, čigar nedvomni vrh je iskati v tam na verigi privezano slikanico Strategije preživetja, katere kanibalska, divjaška, "nečloveška" predloga bi lahko bile edinole štorije iz obdobij neznosne lakote v Leningradu in Afriki ali iz najbolj gnusnih vicev, da so mestni artisti imeli na jeziku kar De Sada.
|
balzamiranost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ena možnih razrešitev je bila Jarrettova, ki je obstala v popolni "smetanski" balzamiranosti, drugo spet so ponudili "obrobnejši" in zato za nas središčni muziki, ki so toliko bolj začeli interpretirati zgodovinske sloge, iskati in se meniško študiozno poglabljati v podrobnosti in muzične rešitve kakega Monka, Lewisa, Evansa, Ellingtona in Taylorja, celo starejših klavirskih pionirjev.
|
|
besedilnolingvističen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Poleg tega se je treba zavedati, meni Kreft, da za molk učencev najpogosteje niso krive le razmere zunaj šole in npr. represivna družinska socializacija, veliko bolj je treba iskati krivdo prav pri književnem pouku, kjer učitelji z nekakšnimi neoavtoritarnimi metodičnimi prijemi, ki težijo k scientistično literarnoteoretičnim, besedilnolingvističnim oz. druzbenokritičnim ciljem, že v kali zadušijo vsakršno sporazumevanje o učenčevih »nepopolnih«, »neznanstvenih«, »pomanjkljivih« prvotnih literarnoestetskih doživetjih.
|
|
blískanje |
glagolnik od bliskati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
briketírati |
teh. stiskati v brikete:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brlízgati |
predirljivo piskati ali žvižgati na prste:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brlízgniti |
1. predirljivo zapiskati ali zažvižgati na prste:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bzíkati |
1. ekspr. v tankem, močnem curku iztiskati slino skozi zobe:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cóprništvo |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Tam nima nič iskati, tako kot nimajo tam nič iskati niti »kurbe« niti »coprništvo«, niti citati Johna F. Kennedyja, Dwighta Eisenhowerja, Jaserja Arafata in Adolfa Hitlerja in seveda Rodeta, niti omenjanje Torquemade, Alija Agçe, satanovega vnebovzetja ali »dokončne rešitve«, še najmanj pa besedilo, ki ponavlja mačistične klerikalne floskule o ženski: ...
|
členkovski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Čisto na koncu ugotavlja, podobno kot M. Snoj načelno v uvodu, da problem ni dokončno rešen, saj je členkovska besedna vrsta sintaktično heterogena »in je potrebno še raziskati, če vse te skupine res sodijo skupaj«.
|
|
derivírati |
mat. iskati iz dane funkcije novo funkcijo, ki pove, kako se prva spreminja; odvajati; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
díhati |
1. zajemati zrak v pljuča in ga iz njih iztiskati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
diskat |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ko se je svetlobi približal na 1000 metrov, je prepoznal sploščen diskat predmet, ki se je v hipu navpično spustil.
|
|
dŕgniti |
1. premikati kaj sem in tja po površini in pri tem močno pritiskati nanjo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eruírati |
knjiž. poiskati, izslediti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
etimologizírati |
lingv. iskati etimologijo besede:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fúčkati |
nar. vzhodno žvižgati, piskati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
grmáriti |
lov. s psom loviti, iskati divjad po grmovju:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
iskánje |
1. glagolnik od iskati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izdihávati |
1. iztiskati zrak iz pljuč pri dihanju:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izdihováti |
1. iztiskati zrak iz pljuč pri dihanju:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izpahováti |
redko potiskati navzven, naprej:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izstreljeváti |
1. potiskati izstrelke iz cevi orožja s pomočjo plinov eksploziva:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
iztískanje |
glagolnik od iztiskati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
iztiskávati |
iztiskati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
júckati |
nar. severovzhodno vriskati, ukati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
júškniti |
nar. zavriskati, zaukati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kljúkati |
pritiskati na kljuko {vrat}:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | |
