hotéti |
1. izraža voljo, željo osebka; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bohotéti |
redko bohotati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pohotéti se |
-hóčem se; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
razbohotéti se |
knjiž., redko bujno se razrasti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vzbohotéti |
-ím; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
zabohotéti |
-ím; dov., vir: B; povezave:
|
zahotéti se |
s smiselnim osebkom v dajalniku 1. izraža nastop volje, želje osebka, da sam uresniči dejanje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasuhotéti |
-ím; dov., vir: B; povezave:
|
zbohoteti |
dov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
bohotênje |
glagolnik od bohoteti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hotênje |
glagolnik od hoteti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
htéti |
zastar. hoteti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izsiljeváti |
1. hoteti s silo priti do česa:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
lenáriti |
ne {hoteti} delati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|