gredóč |
1. izraža, da kdo kaj opravi medtem, ko kam gre:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
mímogredóč |
mimogrede:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
mímogredóči |
mimoidoči:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
gredé |
nar. 1. spotoma, gredoč:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pojdóč |
nar. vzhodno gredoč, spotoma:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pótoma |
star. spotoma, gredoč:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
spótjo |
spotoma, gredoč:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
spótom |
redko spotoma, gredoč:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|