ájmoht |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Med znanini jedmi z večletno tradicijo vas bomo pogostili z "ajmohti" (obarami več vrst), pečenkami, dolenjskimi klobasami in raznimi vrstami štrukljev, kot so recimo gluhi štruklji.
alotmajski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pogodba o najetju gostinskih zmogljivosti (alotmajska pogodba).
|
amastigot |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Leishmania je bičkar, ki nastane v več oblikah, glede na to kje živijo (gojišča, prenašalec, končni gostitelj). 1. Promastigot = leptomonadna oblika. Dobimo ga v vmesnem gostitelju. 2. Amastigot = lišmenijska oblika -> okroglo, brez bička. Navadno gredo v jetra, vranico, kjer se razmnožujejo. Pride do hepato- in splenomegalije.
|
amfotropen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Amfotropni virus (amphotropic virus; amphotropes Virus) je virus, ki se lahko razmnožuje v celicah speciesa gostitelja, a tudi v celicah drugih speciesov.
|
angiogen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tvorba in sproščanje angiogenih signalov s tumorskih in gostiteljskih celic.
|
antistatik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dodatki za posebne efekte - antistatik, gostila, idr. gume za pretiskavanje barv - rakli oprema - tiskarski stroji, ...
|
apoptoza |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
wiki
Primer:
Ena poglavitnih značilnosti apoptoze je fragmentacija gostiteljskega genoma v 200bp dolge odseke DNA.
|
aravkárija |
vrtn. okrasno drevo z lepo razvrščenimi vejami in gostimi, temno zelenimi iglicami, Araucaria:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
artkavarna |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ker se sedaj izprazni v prvi fazi postavljeni dvoranski objekt (št. 1), v njem uredimo gostinske prostore (bioprehrana, artkavarna), ki, zaradi velikih volumnov, ustvarjajo poseben ambient.
|
aterogen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Več takšnih nizko gostih lipoproteinov imamo v krvi, več holesterola lahko odložilo v stene naši žil, zato LDL holesterolu dostikrat nadenemo tudi imena slabi, nevarni, hudobni ali najbolj aterogeni holesterol.
|
aviónček |
-čka; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Ob prihodu v Ajdovščino so nas poleg prijaznih gostiteljev in prekrasnega vremena pričakali tudi najrazličnejši aviončki.
bankét |
slavnostna pogostitev, navadno uradna:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bár |
1. nočni gostinski zabavni lokal:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
berliček |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V ljubljanski okolici so mnenja, da imajo ptički ta dan gostijo in da na vsakem grmu visi pogačica. V Beli krajini iščejo otroci pod grmovjem »berliček« in »povitico«.
|
besédnoumétniški |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Po A. Jollesu se enostavne oblike, v katerih še ne gre za zavestno besednoumetniško ustvarjanje, ampak pretežno za ustno slovstvo in pismenstvo (legenda, saga, mit, uganka, izrek, kazus, memorabile, pravljica in vic), porajajo v jeziku prek t. i. jezikovnih gest (zgostitev stvarnosti v motivnih elementih besedila) iz posebnih, kolektivnih duhovnih razmerij do sveta (nem. Geistesbeschäftigung, hrv. duhovna zaokupljenost); pri legendi je ta duhovna zavzetost oz. angažma težnja po imitaciji, sledenju oz. posnemanju moralne vzornosti, ki jo uteleša in udejanja svetnik.
bezníca |
zakoten, zanemarjen gostinski lokal:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bírt |
pog. gostilničar, krčmar:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
birtíja |
pog., redko gostilna, krčma; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
botrínja |
1. gostija ob krstu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
céha |
pog. znesek, ki se plača v gostilni, zlasti za pijačo; zapitek:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
cvetlíčarica |
knjiž. ženska, ki prodaja cvetlice po cestah ali gostinskih lokalih:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
čajárna |
zlasti v ruskem okolju gostinski lokal, v katerem se streže s čajem:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
čájnica |
1. v vzhodnih deželah gostinski lokal, kjer se streže s čajem:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dáncing |
nočni gostinski lokal z glasbo in plesom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
deklíščina |
pogostitev, na katero povabi nevesta pred poroko svoje prijateljice:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dekonstruirajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pustiti žensko do besede pomeni vse kaj drugega kot opisovati lastno izkustvo, sebstvo, "žensko" identiteto kot nekaj neposredno dosegljivega, enovitega in enoumnega, izvzetega iz uničujočih - dekonstruirajočih - učinkov govorice v vselej-že-prisotni strukturi drugosti.
|
denopatija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Bolezni želodca in dvanajstnika: kronična razjeda želodca ali dvanajstnika s pogostimi recidivi, hujšanjem in funkcionalnimi motnjami; težja erozivna gastroduo-denopatija in stanja po operativnih posegih na želodcu ali dvanajstniku s posledičnimi funkcionalnimi motnjami, pri stomalni razjedi, anastomozitisu ter erozivnem hemoragičnem gastritisu krna želodca in različnih postresekcijskih sindromih.
|
dialogistično |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Fragmentarnost in neizrekljivost nakazujejo zelo pogoste elipse in tri pike, npr. Polde je najbrž pustil podkve... Ja... sam mora... ponje...; natrganost, pogovornost in ekspresivnost pa prav tako pogosti hiperbatoni ali izpostavljanje stavčnega člena, npr. da ga boš nesla v robcu, tisti svoj rilec; značilno je apostrofiranje 'preostalega' sveta, so vzkliki brez odzivov in je dialogistično nagovarjanje --- prepričevanje samega sebe ...
|
dilatanten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Osnove reologije zgostil in škrobil: Newtonska in nenewtonska viskoznost. Strukturna in dilatantna tekočnost. Tiksotropija in reopeksija. Merjenje viskoznosti zgostil.
|
dolgoobstojen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Mleko zavremo (ne alpskega ali kakega dolgoobstojnega, pač pa pravo kravje ali kozje mleko), ga ohladimo na 40 stopinj, doodamo malo soli in sirilo za zgostitev.
|
domobranček |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Maja 1945 sedijo partizanček, domobranček in belogardistek v gostilni in ga pijejo.
|
donegovalec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pridelovalci, donegovalci oziroma polnilci grozdja in vina ter gostinski obrati iz druge alinee drugega odstavka 32. člena tega zakona morajo voditi predpisano kletarsko evidenco o pridelavi, predelavi in prometu z grozdjem, moštom, vinom in drugimi proizvodi.
|
drájvati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Ko odbije pol enajstih na šolskem dvorišču drajvajo kari proti gostinskim uslugam.
duhán |
v orientalskem okolju, nekdaj manjša gostilna:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dvosteberen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zaradi velike togosti je dvosteberni skobeljni stroj primeren za najtežje obdelovance.
|
éktoparazít |
biol. zajedavec, ki živi na površju gostitelja, zunanji zajedavec; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
éndoparazít |
biol. zajedavec, ki živi v notranjosti gostitelja, notranji zajedavec; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
falánga |
1. zlasti pri starih Grkih bojna skupina iz več ravnih, gostih vrst pešcev:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
fántovščina |
1. pogostitev, na katero povabi ženin pred poroko svoje prijatelje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
gáber |
gozdno drevo z napiljenimi listi in gostim belim lesom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
gódenje |
glagolnik od gosti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
góstba |
zastar. gostija:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
gostéti |
knjiž., redko postajati {bolj} gost; gostiti se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
gôstje |
zastar. gostija:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
gostnína |
star. plačilo za storitev v gostinskem obratu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
gostovánjec |
nar. vzhodno kdor se udeleži gostije ob poroki:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
gostüvanje |
s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
góšča |
1. z gostim grmovjem in drevjem porasel svet:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
goščáva |
1. z gostim grmovjem in drevjem porasel svet:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
goščênje |
glagolnik od gostiti2; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hán |
v orientalskem okolju gostišče s prenočišči in prostori za živali:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
havstórij |
bot. rastlinski organ za sesanje snovi iz gostitelja, zlasti pri parazitih, sesalni organ; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hostésa |
turistična, gostinska uslužbenka, ki sprejema, spremlja goste in daje informacije:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hotél |
večji gostinski obrat, v katerem se dobi prenočišče in hrana:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kabarét |
1. v nekaterih zahodnih deželah nočni gostinski zabavni lokal z odrskimi, zlasti glasbenimi in plesnimi točkami:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
karavánseráj |
v orientalskem okolju gostišče {za karavane}:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
katánec |
bot., v zvezi rumeni katanec rastlina z rumenimi cveti v gostih socvetjih, Reseda lutea:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kavárna |
gostinski lokal, kjer se streže zlasti s toplimi in mrzlimi pijačami ter slaščicami:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kóča |
1. gostišče v gorah, zlasti manjše:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kŕčma |
preprost gostinski lokal, v katerem se streže navadno samo s pijačami:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
krstína |
nar. gostija ob krstu; botrinja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
krstítki |
nar. prekmursko gostija ob krstu; botrinja:; m mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
láksnost |
knjiž. pomanjkanje natančnosti, strogosti, zlasti glede disciplinskih, moralnih načel; popustljivost, ohlapnost, širokosrčnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
lasóvje |
ekspr. lasje, zlasti gosti, bujni:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
maître d'hôtel |
knjiž. šef strežbe, zlasti v večjem gostinskem obratu; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
mêdved |
1. zver z gostim kožuhom in močnimi kratkimi nogami:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
menu |
kosilo ali večerja v restavraciji, gostilni iz že izbranih jedi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
ménza |
{gostinski} obrat, v katerem se pripravlja in servira navadno cenejša hrana:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
mezát |
nar. manjša soba v večji kmečki hiši ali gostilni, namenjena za pomembnejše, imenitnejše goste:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
motél |
gostinski obrat hotelskega tipa, navadno ob velikih cestah zunaj naselij:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nabrêsti |
knjiž., redko zagosti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
natákar |
gostinski delavec, ki se ukvarja s strežbo gostov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
natákarica |
gostinska delavka, ki se ukvarja s strežbo gostov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
netogost |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
odhódnica |
1. prireditev, pogostitev ob odhodu, slovesu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
okrepčeválnica |
soba ali manjši gostinski lokal, v katerem se nahitro streže s pijačo, prigrizki in manjšim izborom jedi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
oštaríja |
pog. gostilna, krčma:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
oštaríjski |
pog. gostilniški:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
oštír |
pog. gostilničar, krčmar:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
oštírka |
pog. gostilničarka, krčmarica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
oštírski |
pog. gostilničarski, krčmarski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
páciprésa |
vrtn. cipresi podobno parkovno drevo z gostimi vejami, Chamaecyparis:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pájzelj |
nižje pog. zakoten, zanemarjen gostinski lokal:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
penzión |
1. tur. oddaja sobe, ležišča in nudenje hrane zlasti v gostinskem obratu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
piceríja |
gostinski lokal, kjer se streže s picami:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pír |
knjiž. pojedina, navadno ob kakem pomembnem dogodku; gostija:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pirováti |
knjiž. udeleževati se gostije, biti na gostiji:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pívnica |
1. gostinski lokal, kjer se streže s pijačami, zlasti s pivom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
podmésti |
gastr. zgostiti jed z zmesjo moke in vode:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
podmèt |
1. gastr. zmes iz moke in vode za zgostitev jedi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pogostováti |
v presledkih gostiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pogóščati |
gostiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pogoščênje |
glagolnik od pogostiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pogrébščina |
pogostitev po pogrebu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | | | |