|
blagoglásnež |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
preglásnež |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
zloglásnež |
ekspr. zloglasen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ameriško |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če ne bi bolj poznal Američanov, bi mislil da je do tistih smrtnih žrtev tega filma prišlo zaradi približno 100-krat izrečene besede FUCK s strani edine ženske vloge in veleumnosti ostalih dveh moških likov, kot naprimer zažiganje zemljevida (edinega izhoda iz "zloglasnega" gozda) po ameriško rečeno "just for fun".
|
|
antiavnojec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Med najglasnejšimi antiavnojci je bil tudi Janez Janša, ki je vso polemiko s pridom izkoristil, saj je moral v kratkem času imeti kar dva govora "a la Fidel Castro", enega na ribniški veselici SDS, drugega na kongresu v Murski Soboti slab teden kasneje.
|
|
antirave |
prid. neskl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zgolj po naključju je šokantno razkritje sovpadalo z žgočo debato v ameriškem kongresu o zloglasnem antirave aktu, po katerem bi se lastniki klubov, v katerih bi policisti našli kogarkoli, ki je zaužil tabletko ekstazija, lahko poslovili od licence za poslovanje.
|
|
blagoglásnost |
lastnost, značilnost blagoglasnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brezglásnost |
knjiž. značilnost brezglasnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
breznaglásnost |
lingv. značilnost breznaglasne besede; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
devetglasen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
diftongičnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kaže, da jih je določal po »splošnem govornem vtisu« (označuje jih takole: Dolenjci vlečejo, Kraševci govore trdo, Korošci surovo itd.) kot posledici različnih glasovnih in prozodičnih prvin oziroma različne razvrstitve prozodičnih prvin v njih sestavih (npr. naglasnega mesta, kakovostnih in kolikostnih ter tonemskih nasprotij, monoftongičnosti in diftongičnosti e-jevskih in o-jevskih samoglasnikov), pa tudi različne podobe (izvirne, neizvirne) besedišča.
|
|
distorzirati |
dov. in nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Razlika med single coilom in humbuckerjem je v tem (kot je bilo že napisano), da ima nekoliko več outputa (=glasnejši, lažje ga je distorzirat) kot single coili in imajo bolj debel, topel zvok.
|
|
doljnik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Eno- do dvozložni inetrval je značilen za naglasni verz tipa doljnik (kakršen je npr. Prešernov Ribič; o naglasnem verzu v naslednjem poglavju).
|
|
drugoglasen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dvonaglasen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kot tvorjenka je zanimiva podstavno in naglasno: danes ni znan glagol *medmetati, ki bi bil po nastanku glagolska tvorjenka iz proklitične zveze; in hkrati je tvorjenka naglašena na obrazilu, ki je dolgo in široko (medmet), za razliko z drugimi proklitičnimi »sestavljenkami«, ki so naglašene vselej na podstavi, oz. v primerjavi s pravimi sestavljenkami, ki so navadno dvonaglasne in je pri takih predpona med- kratko naglašena.
|
|
glásnost |
1. lastnost, značilnost glasnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gromkoglasen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
malooglasen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
nèsoglásnost |
lastnost, značilnost nesoglasnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nevzglasen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
párt |
muz. posamezni vokalni ali instrumentalni del večglasne skladbe:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
partitúra |
muz. zapis vseh partov večglasne skladbe v navpični razvrstitvi in istočasnem poteku:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
peteronaglasen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
prekričáti |
1. v kričanju biti glasnejši kot drugi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prevpíti |
v vpitju biti glasnejši kot drugi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
radiooglasen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
raznonaglasen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
soglásnost |
značilnost soglasnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
šestglasen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
štiriindvajsetglasen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
tabulatúra |
muz., od 14. do 18. stoletja zapis večglasne instrumentalne glasbe, zlasti solistične, pri katerem se namesto not v celoti ali deloma uporabljajo črke, številke in drugi znaki:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
trinaglasen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
vèčglásnost |
muz. značilnost večglasnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|