|
bíostimulátor |
-ja; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Glavni vzroki takšnega onesnaženja so: snovi iz okolja, npr. pesticidi (klorirani ogljikovodiki, organofosfati, karbamati), kovinski in nekovinski elementi (svinec, kadmij, arzen, živo srebro, fluor), poliklorirani bifenili, ostanki veterinarskih zdravil in biostimulatorjev v mesu ter ostanki sredstev za sanitacijo in dezinfekcijo ...
|
biotransfer |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V nebesa pridemo samo preko ALFA življenjskega žarka ali pa z uporabo ustrezne slovenske BIOtehnologije G-ALFA ( D33 AP33), kar sem imenoval naravni BIOTRANSFER iz D7 v D33, ki ga opravi Superinteligenca S-ALFA ali pa ustrezno, profesionalno BIOkibernetsko usposobljen zdrav človek, G-ALFA generiran BIOsistem, to je zdrav duh v zdravem telesu, zdravnik, duhovnik, župnik, škof ali PAPEŽ.
|
|
bisfosfat |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ribuloza-bisfosfat karboksilaza/oksidaza (ribulose bisphosphate carboxylase/oxidase; Ribulose-Bis-phosphat-Carboxylase/Oxidase), okrajšava RUBISCO, je encim, ki veže CO2 v procesu fotosinteze.
|
|
bivolček |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Glede teh razpok pa je možno, da jih je povzročil Bivolček, ki spada med škržate! Te razpoke se pojavljajo predvsem na enoletnem lesu, pri tebi pa je to vidno na starem lesu!
|
|
bližje |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Lepa priložnost, da pojasni, zakaj NATO bolj potrebuje Slovenijo kot Slovenija NATO, zakaj je pojem Evrope vse manj jasen, kakšno je trenutno stanje na fronti slovenske ideološke polarizacije, zakaj vedno prej podvomimo v ženske kot pa v Očeta, zakaj katoliška cerkev ni etična, in seveda, zakaj smo Slovenci bližje Budi kot Mojzesu.
|
|
bóbničen |
anat. nanašajoč se na bobnič v ušesu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bogonošenec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Naj nam ob slovesu o Tistem, ki je - po vsem, česar smo se dotaknili v Duhu - venomer skrito navzoč v tej tišini, spregovorijo ognjevite besede drugega "bogonošenca" in neustrašnega pričevalca za Kristusa, svetega Ignacija Antiohijskega: ...
|
|
bolháč |
1. bot. sredozemska rastlina, iz katere se pridobiva prah proti mrčesu, Chrysanthemum cinerariaefolium:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brbónčica |
nav. mn., anat. bradavičasta vzboklinica na telesu ali organih:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brezsporočilen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ta je bil bolj namenjen plesu kot poslušanju, nanj pa je vplivala zgodnja črnska popularna glasba. Vseeno pa je imelo veliko ljudi to glasbo za brezsporočilno, narejeno po formuli.
|
|
brezsubjektnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V ospredju je drugačen model znanstvenosti, ki poskuša uveljaviti specifičnosti humanističnih in družboslovnih ved - nasproti monološkemu umu naravoslovja je postavljen dialoški in pluralni um humanistike in družboslovja, nasproti brezsubjektnosti in nezgodovinskosti naravoslovnega znanstvenega spoznanja refleksija o mestu subjekta v spoznavnem procesu, nasproti enotnosti znanstvene metode mnoštvo zgodovinsko tradiranih spoznavnih postopkov v humanističnih disciplinah.
|
|
bruka |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
gl. srb.: Kaj bi naj pomenlo bruke??? Slovensko prosim!! Bruka (serbian)-sramota (slovene).
|
|
búci |
medm., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Pa oče s prstkom po ušesu: "BUCI BUCI BUCI BU."
|
ciáo |
žarg. izraža pozdrav pri slovesu; nasvidenje:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
citofariks |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Sprejem hrane: na koncu citofariksa nastaja prebavna vakuola, ki med sprejemanjem hrane raste do določene velikosti in nato potuje po telesu, kjer se združi z lizosomi (lizosomi vsebujejo encime) in notranjost vakuole postane kisla.
|
|
citomegalovirus |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Virus, ki ga imenujemo citomegalovirus se lahko v našem telesu po okužbi potuhne in se znova pokaže kasneje v življenju npr.: v nosečnosti, po transfuziji krvi, ob zdravljenju rakastih bolezni ali po presaditvah organov.
|
|
córtes |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
čákra |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
wiki
Primer: Sedem čaker je pravzaprav sedem energijskih centrov - transformatorjev energije; našemu telesu pomagajo pri povezovanju z univerzalno, vesoljno energijo - 'ki' oz. 'ci' (chi).
|
čimvéčji |
-a -e; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Kdor svojo kulturno potešitev naslanja le na prvotno ugodje, torej na veščino pridelovanja čimvečjih doživljajskih presežkov ob najmanjših zavestnih vložkih, bo v visokem plesu pač videl le torturo.
|
črnólica |
les. črna grča v lesu; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
defosforiliranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če se koncentracija kalcija v citoplazmi spusti pod določeno mejo, se fosfatna skupina, ki se je v procesu fosforiliranja vezala na steblo prečnega mostička odcepi in mostički se ne morejo več pripeti na aktivna mesta aktinskih vlaken. Ta proces se imenuje defosforiliranje.
|
|
dehidrirajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Uživanje alkoholnih pijač je škodljivo iz več vzrokov: alkohol je dehidrirajoča snov, saj blokira sproščanje antidiuretičnega hormona, ki sodeluje pri uravnavanju količine vode v telesu.
|
|
dekúbitus |
med. rana na telesu, nastala zaradi dolgega ležanja; preležanina:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
delfinerija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V ujetništvu je ta vrsta delfina zelo igriva in učljiva, zato v delfinerijah z njimi prikazujejo prave dresurne točke in akrobacije.
|
|
demagnetiziranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
In zakaj bi sploh bilo potrebno neprestano demagnetiziranje??
|
|
deoksiholen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na primer netopna hemicelulozna vlakna v kavi verjetno zmanjšajo absorpcijo deoksiholne kisline v debelem črevesu.
|
|
deprimirajoče |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Glede na trajanje, uporabljeno silo, količino sredstev in resursov, .... je res kar malo deprimirajoče.
|
|
desenzibiliziranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ko se drugi pes že približuje, opazujte pomiritvene signale vašega psa. (To je pomemben del desenzibiliziranja, postati proaktivni -> to pomeni, da se naučimo VIDETI, kdaj je pes v stresu in kakšne signale oddaja).
|
|
dezoksimioglobin |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Mioglobin v mesu se kemijsko spreminja (dezoksimioglobin, oksimioglobin in metmioglobin) in te kemijske spojine so v medsebojnem ravnotežju.
|
|
diamorfin |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
HEROIN (diamorfin): Heroin se v telesu pretvori v morfin.
|
|
dihotomiziranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Maslow o tem procesu pravi: "...dihotomiziranje pomeni patologiziranje in patologiziranje pomeni dihotomiziranje..."
|
|
diluent |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kot je razvidno iz slike 4, je dušik po volumskem deležu daleč najpogostejši plin v atmosferi, v procesu dihanja človeka pa služi predvsem kot diluent (razredčevalec) pri prenosu molekul kisika.
|
|
dimetilnitrozamin |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Posebej v ribjem mesu nastaja močna karcinogena spojina - dimetilnitrozamin.
|
|
diseminácija |
med. razširjenje bolezenskih klic po telesu; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
distres |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če bo vaš otrok začel kazati znake distresa, bo osebje porod skušalo pospešiti, če ne drugače, z vakuumsko ekstrakcijo ali s carskim rezom.
|
|
diuretski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Diuretske, antibiotične in blago grenčične lastnosti repinca pomagajo pri zdravljenju kožnih bolezni, predvsem tistih, za ketere je značilno kopičenje strupenih snovi v telesu - predvsem aken, turov, ognojkov, lokalnih okužb kože, ekcemov in luskavice.
|
|
dobavljan |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tako pade PH zaželjeno na 4 - 6, kar prepreči, da bi n.pr. fosfati še naprej formirali nevodotopne (neresorbilne) metafosfate, temveč predvsem laktate, oz. v posledici le kisle estre in predvsem kisle esteraze ter da bi bili le takšni dobavljani na bolana mesta po telesu.
|
|
donosíti |
nositi plod v telesu do popolne zrelosti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dresêrski |
nanašajoč se na dreserje ali dresuro:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drevésast |
podoben drevesu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drgálo |
les. koničasto orodje za večanje zvrtanih lukenj v lesu; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
džotiš |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zato smo si Vodnik po poti samospoznavanja zamislili tako, da lahko bralci na enem mestu dobijo jasen vpogled s kratko predstavitvijo pojmov in tehnik, delavnic s več kot 70-tih področij osebne in duhovne rasti, zdravega načina življenja in ekologije, kot so: aura soma, akupresura, bioenergija, čakre, džotiš, feng shui, hidroterapija, joga, kristalna sol, masaže, meditacije, naturopatija, reiki, rebirthing-preporajanje, radionika, samozavest, transmisijska meditacija, zdrava prehrana, zdravilni zvok,....
|
|
ekspréso |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
elektrína |
elektr. presežek ali primanjkljaj elektronov na telesu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
enés |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
enokolo |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
esemes |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
fitnes |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
fluát |
grad. snov za zaščitne premaze na betonu ali lesu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
furunkulóza |
med. pojavljanje furunklov po telesu, tvoravost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gês |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
gŕča |
1. trdi del veje, ki je ostal v deblu, lesu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gŕčnica |
luknja v lesu zaradi izpadle grče:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
grež |
tekst. nesukana preja iz zelo dolgih vlaken naravne svile; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
hiperples |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
hmtadra |
posnema takt, ritem pri plesu; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
homotípen |
biol., v zvezi homotipni organ vsak od dveh zrcalno enakih organov desno in levo v telesu; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hòpsasa |
izraža razigranost pri plesu:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
intárzija |
okrasni vložek v lesu, zlasti iz drugobarvnega lesa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izjédina |
gozd. izdolbina v lubju, lesu, ki jo naredi žuželka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izklesovati |
nedov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
james |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
kámbala |
zool. na morskem dnu živeča ploščata riba, ki ima na koži bradavičaste izrastke, Pleuronectes flesus; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kardiofitnes |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
kátgut |
med. nit iz živalskega črevesa, ki se v telesu razpusti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
klêpniti |
dati glas kot pri udarcu po kovini, lesu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
kléstiti |
1. s sekiro odstranjevati {drevesu} veje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
klôpniti |
nav. ekspr. dati glas kot pri udarcu po kovini, lesu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kolés |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
kolésast |
podoben kolesu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kolomàz |
mazivo za os pri kolesu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
konjeníštvo |
dejavnost, ki se ukvarja z vzgojo jahačev, z vzrejo in dresuro konj, z organizacijo konjskih dirk:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
korák |
1. gib noge pri hoji, teku, plesu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kóža |
1. tanjša prevleka, sestavljena iz več plasti, na telesu; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
kresník |
etn., po ljudskem verovanju bitje, ki predstavlja sonce in ima največjo moč ob kresu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
kresoválec |
kdor kresuje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kúkec |
1. zool. hrošč, katerega ličinka dela rove v suhem lesu; trdoglav:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ládjičar |
les. skobljič z vbočenim ali izbočenim spodnjim delom za skobljanje krivin v lesu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
lepotíčje |
knjiž. 1. okrasni predmeti za nošenje na telesu; nakit:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
lepotína |
nav. mn., star. okrasni predmeti za nošenje na telesu; nakit:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
lesénast |
podoben lesu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
lúžiti |
1. les. z lužilom povzročati v lesu spremembo naravnega barvnega tona in bolj vidno strukturo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
marínes |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
medrés |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
metastáza |
med. skupek rakastih celic ali bakterij, ki se razširi iz prvotnega žarišča na drugo mesto v telesu, kjer začne enako bolezen; razsevek, zasevek:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
metastazírati |
med. razširjati se iz prvotnega žarišča na drugo mesto v telesu in začeti enako bolezen:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nabreklína |
izboklina na telesu, organu zaradi nabiranja tekočine:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nakít |
okrasni predmeti za nošenje na telesu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naplésati se |
zadovoljiti svojo potrebo, željo po plesu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasvídenje |
izraža pozdrav pri slovesu:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
neinteres |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
ne subjektivirati |
dov. in nedov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
nìt |
1. dolg, tanek skupek vlaken, sesukan okoli svoje osi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
noséčnica |
ženska, ki ima v telesu plod:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nôsen |
1. raba peša, navadno v ženskem spolu ki ima v telesu plod; noseč:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
obláčiti |
1. delati, da ima kdo na telesu oblačilo, dodatke:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
obléči |
1. narediti, da ima kdo na telesu oblačilo, dodatke:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
obušésen |
anat., v zvezi obušesna slinavka žleza ob zunanjem ušesu, ki izloča slino; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
odhódnica |
1. prireditev, pogostitev ob odhodu, slovesu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oftalmologíja |
veda o očesu in očesnih boleznih:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | | | |
1 57 157 257 357 
