|
dréve |
prisl., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
drévec |
-vca; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
drevén |
zastar. lesen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drevénec |
-nca; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drevenênje |
glagolnik od dreveneti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drevenéti |
postajati negiben, tog:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dreveníca |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
dreveníti |
povzročati negibnost, togost:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drevênje |
glagolnik od dreviti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drevénka |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drevénost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
|
drevésar |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
|
drevésarica |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drevésast |
podoben drevesu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drevésce |
manjšalnica od drevo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drevésen |
nanašajoč se na drevo ali drevje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drevésje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
drevésnat |
porasel z drevjem:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drevésnica |
prostor, kjer se gojijo drevesne sadike:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drevésničar |
kdor goji drevesne sadike v drevesnicah:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drevesničarka |
poklic; ž, vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
drevésničarski |
nanašajoč se na drevesničarstvo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drevésničarstvo |
gojenje drevesnih sadik v drevesnicah:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drevesnína |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
drevésniški |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drevesništvo |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
drevesnják |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
drevesnogrmiščen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zmanjševanje pretokov in večja sušna obdobja so povezana z večjo razprostranjenostjo in rastjo drevesnogrmiščne vegetacije na povodju, ki se je iz 20% razširila na 62% površin.
|
|
drevesnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
10. vaja: "Mačjost" mačke in "drevesnost" drevesa
|
|
drevesnozelen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
drevésov |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drevéšček |
pog. drevesce:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drevéščje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
drevéški |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
brezdrevésen |
knjiž., redko ki je brez dreves:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ênodréven |
-vna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
enodrevesen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
istodrevésen |
-sna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
mrtvodrevesen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
nadrevésen |
-sna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
odrevenel |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
odrevenélost |
stanje odrevenelega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
odrevenênje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
odrevenéti |
postati negiben, tog:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
odrevenévanje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
odrevenévati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
odrevenítev |
-tve; ž, vir: B; povezave:
|
|
odreveníti |
-ím; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
odrevenováti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
|
|
poddrevesen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
podrevésen |
-sna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
podrevésenje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
podrevésnica |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
póldrevénčica |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
poldrevesen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
predrevenéti |
-ím; dov., vir: B; povezave:
|
|
pridrevéti |
-ím; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
razdreveníti |
-ím; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
vèledrevésnica |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
zadrevenéti |
-ím; dov., vir: B; povezave:
|
|
zdrevenéti |
postati negiben, tog:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zdreveníti |
povzročiti negibnost, togost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zdrevéti |
knjiž., redko zdrveti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
afežejevec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Naše vrle afežejevke in vrli afežejevci bodo tedaj na ves glas hvalili kloniranje, ustvarjanje višjih in nižjih ras (npr. križance med človekom in opicami ali drevesi).
|
|
aléja |
knjiž. cesta z vrsto dreves na eni strani ali na obeh straneh, drevored:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
antikrznar |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ali gredo tudi vam na jetra vegetarijanci, antikrznarji, čuvaji tisočletnih dreves in druge eko-nadloge?
|
|
apomiktičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kadar pa že imamo opravka z epidemijo, so načini zatiranja bolezni: uporaba insekticidov, izkop predvsem v zgodnji fazi epidemije, izkoriščanje pojava 'recovery', uporaba apomiktičnih podlag odpornih na AP, izogibanje močni rezi, vzdrževanje dreves v uravnoteženi rasti, izogibanje sajenju občutljivejših mladih dreves na epidemična področja, predvsem tam, kjer so pred kratkim izkopali okužena drevesa.
|
|
arborist |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ameriški arborist Alex Shigo pozdravlja prijatelje z zdaj že znamenitim "Touch trees" (Dotakni se dreves).
|
|
arhitekturalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Glavni namen novega jedra je predvsem uglasitev izvorne kode jedra in arhitekturalnih sprememb ter drevesne strukture med platformami ARM, PPC in M68K, vsebovanih pa je tudi nekaj manjših popravkov za platforme Alpha in x86.
|
|
aspirativno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Bolje kot s primerom zgradbe, odnose lahko ilustriramo s strukturo drevesa, ki svoje deblo hrani s koreninami, zasidranimi v arhetipsekem in vejami, ki se aspirativno pnejo v smeri transcendence.
|
|
aveníja |
široka velemestna cesta z drevesi na obeh straneh:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
baláta |
kem. kavčuku podoben strjen izcedek iz tropskih dreves; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bálza |
južnoameriško drevo ali zelo lahki les tega drevesa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
balzovína |
zelo lahki les južnoameriškega drevesa; balza:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
banijne |
ž mn., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tukaj uspevajo tudi drevesa banijne, ki jih budisti častijo, kot sveta drevesa, saj naj bi pod enim takih dreves prišlo do razsvetljenje Bude.
|
|
banjánovec |
bot. epifit, ki raste v vzhodni Indiji in ima drevesnim deblom podobne nadomestne korenine, Ficus bengalensis:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
batuljka |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Poletna lepota pisano obdelanih njiv z zelenečimi oazami, rosne bleščavosti poletnih trav in senčnega zavetja redkih logov se na jesen seli v višje ležeče mešane gozdove, polne divjadi, ptic pevk in ujed in gob, na prisojne lege med vinske trte, ki rodijo odlične laške rizlinge, bele pinote in celo rence ter sovignone, v nove urejene nasade jablan, hrušk, višenj in breskev, a tudi v stare sadovnjake s pisanim bobovcem, batuljkami, števankralovčicami in ozimikami, slivami in orehi, med visoka sadna drevesa, ki dajejo krajem prav poseben čar.
|
|
belerica |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Triphala pomeni troje sadežev, se sestavljena iz sadežev treh dreves chebula, belerica in emblica mirabolan.
|
|
benzóa |
dišeč smolast izcedek iz nekaterih tropskih dreves:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
biovrt |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Okrasni vrt je predstavljen z izborom enoletnic, dvoletnic in trajnic, grmovnic in dreves, ki so primerni za biovrt.
|
|
boršten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kako se seje seme gozdnih (borštnih) dreves (Lj., ponatis iz N 1869, št. 10) Viri: Slovenski biografski leksikon (SAZU, Ljubljana)
|
|
boubinga |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
boubinga - afriška drevesna vrsta
|
|
brinarjev |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Brinarjeva jelka, ki je edinstveni iglavec na svetu, zato jo uvrščamo med spomenike naravne dediščine. Krošnja je stebraste rasti so pri ostalih drevesih zelo redke.
|
|
brstičnik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Močan vtis pusti gozdič rdečega brstičnika (Cercidiphyllum japonicum). To so elegantna večdebelna drevesa, ki izvirajo z Japonske.
|
|
bulvár |
široka velemestna cesta, navadno z drevesi na obeh straneh:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cajeput |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ker vsebuje olje čajnega drevesa (Melaleuca alternifolia), ko pride na trg, največ 15% cineola, je v nasprotju z oljem cajeput, ki ga poleg Avstralije pridelujeta tudi Malezija in Java, neškodljivo za občutljivo kožo.
|
|
cedíka |
snov, ki se izceja iz dreves:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cepenéti |
nar. od mraza otrdevati, dreveneti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cepjè |
star. cepljena drevesca; s, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
cilindričnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Deviacije od navpičnega položaja, cilindričnosti in ekscentričnosti so primeri oblikovnih napak drevesa.
|
|
dámar |
svetlo rumen prozoren izcedek iz nekaterih dreves na južnoazijskih otokih:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dêblo |
1. olesenelo steblo dreves:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
deblomér |
gozd. priprava za merjenje debel stoječih dreves; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
deblovína |
les drevesnega debla:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
deblóvnica |
nav. mn., gozd. tablica za določanje lesnega volumna stoječih dreves; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
defoliirati |
dov. in nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Najprej so obžrte iglice na veji z zapredkom, kasneje pa defoliirajo sosednje veje in pri manjših drevesih cele krošnje.
|
|
dendrométer |
gozd. priprava za merjenje debel stoječih dreves, deblomer; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dendrometričen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Naravne znamenitosti oziroma redkosti v gozdu oziroma v gozdnem prostoru so gozdna drevesa s premerom v prsni višini nad 120 cm in gozdna drevesa z izjemnimi botaničnimi, dendrometričnimi, biotopskimi ali oblikovno estetskimi lastnostmi, deli gozda, ki so posebno pomembni za ohranitev posameznih avtohtonih rastlin ali prosto živečih živali, ter ostali pomembni objekti naravne dediščine in se zavarujejo po predpisih, ki urejajo varstvo naravne dediščine.
|
|
drévce |
star. drevesce:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drévče |
star. drevesce:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
