domáčenje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Po slovenskem pravopisu naj bi se poleg prevzetih občih besed slovenila tudi lastna imena, vendar pisno domačenje lastnih imen v slovenskem prostoru ni ustaljeno: celo v pravopisu samem je ime japonske svetovalke zapisano po sistemu hepburn, kot ga sama uporablja.
domačestranski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
domačevánje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
nedomačen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
nèudomáčen |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
podomačen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
podomáčenje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
podomačeno |
prisl., vir: N; povezave:
nova beseda
|
podomačevánje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
podomačevati |
nedov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
po domače |
prisl., vir: I; povezave:
domače" or po domače">najdi.si
|
stároudomáčen |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
udomáčenje |
glagolnik od udomačiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
udomáčenost |
lastnost, značilnost udomačenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
udomačeválec |
-lca; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
udomačeválen |
-lna -o; prid., vir: B; povezave:
|
udomačevánje |
glagolnik od udomačevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
udomačeváti |
1. delati, da postane kaka divja žival domača:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
akantokalicij |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Latinsko ime: Acanthocalycium klimpelianum; Domače ime: Belocvetni akantokalicijum; Družina: Trichocereae; Skupina: Kaktusi.
|
álias |
knjiž., redko drugače povedano, z drugim imenom, po domače:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ambientala |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Morda pa bi si veljalo čakajoč vse redkejših pošiljk domačega, kaj inertnega uvozništva elektronike, malce oddahniti ob poljudno speljani, glede na obvezni delež balasta na kompilacijah še dovolj dostojni zbirki hladil in ujčkal, dediščini sedaj že bivše, za ambientalo specializirane londonske trgovine.
|
angleškojezičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kolikor vem, je to prvič, da so te nam sicer zelo domače stavbe omenjene v angleškojezični utrdbeni literaturi.
|
apavrin |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Primerjava navedenih zgledov pokaže, da so avtorji šele v SP 1990 prešli na pisno podomačenje (prim. apavrin).
|
apreciacija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tako kot v večini tranzicijskih držav je tudi v Sloveniji prisotna realna apreciacija domače valute.
|
arborističen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Predstaviti želimo arboristiko kot vedo, mednarodne in domače razmere na tem področju ter preliminarne rezultate arborističnih raziskav divjega kostanja v Sloveniji.
|
atletizirati |
nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Po šoli naredijo domače naloge, nato se prekladajo po kafičih, skačejo v smučarkem skakalnem klubu, se atletizirajo, mečejo roko in nogo (imajo prvoligaša v obeh omenjenih športih), surfajo po internetu v Mladinskem centru in delajo muziko.
|
avtoelektričarstvo |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Razmahnila se je storitvena obrt za domače potrebe (avtoelektričarstvo, mizarstvo, šiviljstvo, frizerstvo).
|
avtoglorificirati |
nedov. in dov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kot je pač v navadi pri drugih (navadno večjih in zategadelj na svetovni borzi tudi pomembnejših) narodih, ki nekaj dajo nase, in prej vneto gojijo in častijo kot pobalinsko (ali ignorantsko) sramotijo ali ikonoklastično sesuvajo svoje (literarne) svetinje in vsakršne lare in domače veličine, saj ne zamudijo ene same priložnosti, da jih ne bi kovali - malone zborovsko - v nebo in s tem tudi sebe - kako prijetno občutje! - avtoglorificirali.
|
bankívski |
zool., v zvezi bankivska kokoš zarodnica domače kokoši, Gallus gallus; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bilanciran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kvartalne stopnje rasti se delno razlikujejo v primerjavi s prejšnjo objavo (EO 10/99:12) zaradi naslednjih razlogov: postopek desezoniranja delno spremeni celotno časovno serijo, stopnje rasti domače potrošnje in BDP so sedaj bilancirane tudi v okviru desezonirane časovne serije, javna potrošnja je tudi za leto 1999 ocenjena na osnovi odhodkov.
|
bívol |
divje ali udomačeno govedo z velikimi rogovi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
blueser |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kryner, ki so se izkazali za vrhunske glasbenike, poleg vrhunskih zabavljačev seveda; solidni so bili tudi blueserji Alex Schulz blues band ter včeraj domači Fool Cool Jazz Orchestra, ki so vsaj napolnili avditorij in prikazali jazza v boljši in sodobnejši luči, med drugim tudi po zaslugi odlične rapperice in vokalistke Sage, čeprav je celoten projekt odlična osvežitev domačega big band ustvarjanja.
|
bregéše |
nar. široke hlače iz domačega platna:; ž mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
brstikar |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Našli so tudi več mutantov šibkejše rasti, predvsem brstikarje oz. t.i "spure" (v sadjarski praksi udomačen angleški izraz za brstikarje).
|
brucomor |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
200 litrov brucomora, ki mu je družbo delalo še 40 litrov domače slivovke, je po polnoči poskrbelo za dobro voljo študentov.
|
coklarstvo |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Možnost izletov: v Aalsmer z ogledom Cvetlične borze, cvetlični park Keukenhof (samo spomladi), v Zaanse Schans, kjer boste občudovali mline na veter, ter stare domače obrti kot so coklarstvo in sirarstvo, ribiška vasica Volendam, mesto zano po modri keramiki Delft, Den Haag in Rotterdam, letoviško mesto Scheveningen
|
částnica |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Lahko postaneš častnica enot Slovenske vojske. Prijaviti se moraš v šolo za častnike vojnih enot. Po končanem šolanju boš razporejena na dolžnost poveljnika vojne sestave, z možnostjo nadaljnjega izobraževanja v domačem kraju.
devalvácija |
fin. znižanje v zlatu ali tuji valuti izražene vrednosti domače valute, razvrednotenje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
digitaliziranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Marsikateri podatek, zapisan v tej ali oni domači knjigi, bo zato tam tudi ostal, skrit pred očmi večine tistih, ki bi jih sicer utegnil zanimati. Vsaj dokler se kdo ne bo resneje lotil digitaliziranja domačega znanja.
|
diskriminiranec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Politična korektnost je v slovenske domače loge priletela z negativnim predznakom: kot negativna praksa, ki so jo sprovocirali raznorazni borci in borke za pravice takšnih in drugačnih, številčnih ali družbenih manjšin in ostalih diskriminirancev.
|
dobrín |
agr. krompir domače sorte s svetlo rumenim mesom, odporen zlasti proti raku; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
domačíjski |
knjiž. ki prikazuje življenje v domačem, kmečkem, podeželskem okolju:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
domačíjstvo |
knjiž. prikazovanje življenja v domačem, kmečkem, podeželskem okolju:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
domáčiti |
redko udomačevati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
domáčnosten |
1. po značilnostih, lastnostih podoben domačemu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
domestikácija |
knjiž. prilagajanje, spreminjanje divjih živali v domače; udomačevanje, udomačitev:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drúžbar |
agr. boljši krompir domače sorte z belim mesom; oneida; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
državnozbornik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Porotnik II - hmm... državnozbornik - Marko Diaci, ki se v vlogi odločanja o človeških usodah počuti že čisto domačega.
|
dumping |
ekon. prodaja blaga v tujino pod ceno zaradi potrebe po devizah ali razbremenitve domačega trga:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dváinštírideseti |
-a -o; štev., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Že decembra dvainštiridesetega so začela čedalje pogosteje prihajati taka pisma iz Rusije; le malo je bilo mogoče izvedeti iz domačega tiska ali radia, toda kaj kmalu se je razvedelo, da se je začel tragični umik iz Rusije, ki se konča januarja 1943 s popolnim polomom...
ígor |
agr. krompir domače sorte z belkastim mesom, odporen zlasti proti krompirjevi plesni:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
ják |
zool. dolgodlako divje ali udomačeno govedo, ki živi v Tibetu, Bos grunniens:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ježerílec |
nav. mn., zool. črevesni zajedavci brez črevesja, zlasti pri domačem prašiču, ribah in povodnih pticah, Acanthocephala; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
konvertibílnost |
fin. sposobnost, značilnost domače valute, da se more zamenjati za drugo valuto po tečaju, ki je blizu uradnemu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kopíca |
nav. mn., etn. kratka, čez gleženj segajoča nogavica iz domače volne s prišitim podplatom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
krmíšče |
kraj, prostor, kjer se krmijo domače živali:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kúnec |
glodavec s krajšimi zadnjimi nogami, zlasti udomačen:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
lokálpatriotízem |
ekspr. veliko občudovanje, ljubezen do domačega kraja, pokrajine:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
oneída |
agr. boljši krompir domače sorte z belim mesom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
perjád |
večje domače ali divje ptice, navadno z užitnim mesom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
perutnína |
večje domače ptice, ki se gojijo zaradi mesa in jajc, zlasti kokoši:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
podomáčiti |
nav. ekspr. narediti kaj domače:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
poldomač |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
ponášiti |
1. nav. ekspr. narediti kaj naše, domače:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prádomàč |
-áča -e; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
pridomáčiti |
knjiž. narediti domače, znano:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
raševína |
1. grobo domače sukno:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
razvrednôtiti |
1. fin. znižati v zlatu ali tuji valuti izraženo vrednost domače valute:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
razvrednotováti |
1. fin. nižati v zlatu ali tuji valuti izraženo vrednost domače valute:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
revalvácija |
fin. zvišanje v zlatu ali tuji valuti izražene vrednosti domače valute:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
róbača |
1. nar. široka srajca iz domačega platna:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
svítice |
star. spodnje hlače iz domačega platna:; ž mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
špedícija |
delovna organizacija, ki v domačem in mednarodnem prometu opravlja posle v zvezi z odpravo, odpravljanjem blaga, tovora:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
špeditêr |
1. delovna organizacija, ki v domačem in mednarodnem prometu opravlja posle v zvezi z odpravo, odpravljanjem blaga, tovora:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
tkaníčiti |
etn. delati v domače platno okrasne motive z barvnimi nitmi, navadno modrimi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tujína |
ozemlje, dežele onstran meje domače države:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tújstvo |
1. kar je miselno, duhovno tuje, nedomače:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
túr |
zool. izumrlo divje govedo, prednik današnjega domačega goveda, Bos primigenius; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vúlgo |
knjiž., navadno pri hišnih imenih po domače:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zajčeréjec |
kdor redi, vzreja {domače} zajce:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
zdóma |
v povedni rabi izraža odsotnost iz domače hiše, iz svojega stanovanja:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zdómar |
1. nekdaj kdor si pridobiva {osnovna} materialna sredstva z delom, navadno s prodajo drobnih predmetov zunaj domačega kraja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zebú |
zool. udomačeno govedo z veliko grbo na plečih, ki živi v Indiji, Bos indicus; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
živína |
1. navadno večje domače živali, ki se redijo, vzrejajo zaradi gospodarskih koristi, zlasti govedo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | | |